Umrl je Niki Lauda

Legendarni voznik in trikratni svetovni prvak formule ena Niki Lauda je umrl. »Z veliko žalostjo sporočamo, da je naš dragi Niki umrl mirno, 20. maja 2019, obkrožen z družino,« so sporočili njegovi bližnji. »Njegovi edinstveni dosežki kot športnika in poslovneža so in bodo ostali nepozabni.« 

Ljubil je akcijo, bil neposreden in pogumen. »Njegov pogum nam bo ostal za vzor,« so zapisali v sporočilu za javnost. Dotaknili so se tudi njegovega zasebnega življenja in dodali, da je bil čudovit soprog, oče in dedek. 



Na Dunaju so mu zaradi hude bolezni že lani avgusta presadili pljuča, a čeprav so zdravniki povedali, da je poseg uspel, je njegovo življenje še nekaj dni viselo na nitki.

Kljub temu je bil že 24 ur po zahtevni operaciji pri zavesti, hitro so mu odstranili tudi napravo za pomoč pri dihanju, je pa na intenzivnem oddelku osrednje dunajske bolnišnice ostal dosti dlje kot tri tedne, kot so sprva napovedovali. Po tem je živel še slabo leto dni.




 

Za vstop v F1 se je zadolžil

Rodil se je 22. februarja 1949 na Dunaju. Njegova družina je bila zelo bogata, saj je bil dedek Hans Lauda uspešen poslovnež. Niki Lauda je postal dirkač, čeprav so njegovi starši temu precej nasprotovali.

Da si je izboril mesto med dirkaško elito, je vzel kredit 30.000 funtov, s čimer si je kupil sedež v ekipi March. Sprva je pričel v formuli 2, toda kmalu je napredoval v elitni razred. Čeprav je kmalu dokazal svoj dirkaški talent, je tekmoval v slabem moštvu, zato ni imel večjih uspehov. Lauda je vzel novo bančno posojilo, da si je kupil mesto v ekipi BRM, a dokončen preboj mu je uspel šele, ko ga je v svojo ekipo povabil sloviti Enzo Ferrari. Po prestopu k rdečim iz Maranella je Lauda tudi poplačal vse dolgove.


 

Že pred tem je smrti gledal v oči

Lauda je že pred desetletji gledal smrti v oči. Pred 42 leti, natančneje 1. avgusta leta 1976 na Nürburgringu, je v drugem krogu dirke formule 1 za veliko nagrado Nemčije na lepem izgubil nadzor nad svojim ferrarijem 312T2. Zdrsnil je s proge in močno trčil v ograjo.



Trčenje je bilo tako silovito, da je njegov dirkalnik, ki ga je odbilo nazaj na stezo, eksplodiral in minilo je kar nekaj časa, preden so dirkaški kolegi takrat 27-letnega Avstrijca, ki mu je zaradi močnega udarca odneslo čelado z glave, izvlekli iz gorečega bolida.

Hudo poškodovanega Laudo, čigar življenje je viselo na nitki, so z reševalnim vozilom najprej odpeljali v zdravstveni dom v Adenauu, od tam v bolnišnico v Koblenzu, nato pa so ga s helikopterjem prepeljali v kliniko, specializirano za hude opekline v Ludwigshafnu. Čeprav mu res ni kazalo dobro, je presenetljivo hitro okreval in se že pičlih 42 dni (!) po nesreči v »zelenem peklu«, kakor so tudi rekli Nürburgringu, s še ne povsem zaceljenimi ranami in posebno čelado odpeljal na start velike nagrade Italije v Monzi. In jo po izjemni predstavi, ki je mejila na pravi čudež, končal na zelo dobrem četrtem mestu.


 

Najhujšega šoka ni doživel kot dirkač

Kot je Niki Lauda večkrat poudaril, najhujšega šoka ni doživel kot dirkač, temveč kot vodja letalske družbe Lauda Air, potem ko je leta 1991 na Tajskem strmoglavil njegov boeing in popeljal v smrt 223 potnikov. »Nemudoma sem odletel na prizorišče nesreče. Bilo je grozljivo. Strokovnjaki so potrebovali dolgih osem mesecev, da so ugotovili, da je nesrečo povzročila tehnična okvara,« je Lauda povedal, kdaj mu je bilo najtežje v življenju.