Titana računalniškega rodu za krono in milijon evrov

Čakanja je konec, danes se bo v Londonu začel šahovski dvoboj med svetovnim prvakom Magnusom Carlsenom in izzivalcem Fabianom Caruano. Skupno bo na sporedu največ dvanajst partij v klasičnem šahu. Če zmagovalca še takrat ne bo, sledijo podaljški v pospešenem, po potrebi tudi v hitropoteznem šahu. Zmagovalcu bo pripadel večji del nekaj več kot milijon evrov vrednega nagradnega sklada. In kar je še pomembnejše: naslov svetovnega prvaka, ki ga bo nosil najmanj do novembra 2020.

Londonski dvoboj je poln simbolike in bo, po napovedih, zelo izenačen. Večina strokovnjakov sicer še vedno stavi na Norvežana, čeprav je kakovost njegove igre v zadnjih letih precej padla, kar se odraža tudi na njegovih rezultatih. Carlsen je prvak že dobrih pet let, številka ena v svetovnem šahu pa še nekaj let dlje. Ima očitne težave z motivacijo, zdolgočasenost je več kot očitna. Kaže se v vse več nenavadnih izpadih: neprimerno obnašanje med partijami, podcenjujoč odnos do tekmecev, prezir ali občasni bojkot novinarskih konferenc.



Zadnja cvetka, ko je na evropskem klubskem pokalu v Grčiji v turnirsko dvorano dosledno prihajal v kratkih hlačah (kar je v nasprotju s kodeksom oblačenja pri FIDE), je le še dolila olja na ogenj.

Carlsen, še pred nekaj leti oboževan in kovan v zvezde, postaja trn v peti uradnikov in vse manj priljubljen tudi med šahisti. Seveda njegovemu šahu ne gre preveč oporekati. Zadnje predstave so sicer daleč od popolnosti izpred nekaj let, je pa še vedno najboljši na svetu, šahist, ki ga je izredno težko premagati.
 

Izzivalec z ameriško športno miselnostjo

Caruana, s svojo zanimivo življenjsko potjo, ko se je selil med ZDA in Evropo, je značilen predstavnik ameriške športne miselnosti. Samozavesten do konca, nepopustljiv v boju za zmago, brez strahu pred komerkoli. Že nekaj let je tik pod vrhom, tokrat bo imel prvo priložnost za napad nanj. Caruanovi rezultati so v zadnjih letih bolj stabilni, zmaga na kandidatskem turnirju je le potrdila dejstvo, da si prav on status izzivalca najbolj zasluži.



Ko je Carlsen spomladi pred kandidatskim turnirjem čivknil, da si za izzivalca najbolj želi prav Fabiana, je to verjetno počel s figo v žepu. Medsebojne primerjave sicer marsikaj povedo, hitro pa nas lahko tudi speljejo na kriva pota v premisleku o možnosti tekmecev. Tekmeca sta podobne starosti (Carlsen je poldrugo leto starejši) in sta vodilna predstavnika tako imenovanega IT rodu, ki je odraščal tudi ob računalniškem šahu.
 

Izkušnje na Carlsenovi strani

Prvak je še številka ena na jakostni lestvici, čeprav z minimalno prednostjo treh točk – tako majhne razlike ni bilo že sedem let! Carlsen vodi v njunih medsebojnih srečanjih (9:5, ob 15 remijih), Caruana ga ni premagal že dobra tri leta. Oba sta imenitno fizično pripravljena, oba imata ob sebi vrhunske strokovnjake (vodja Carlsenove ekipe je Peter-Heine Nielsen, vodja Caruanove pa Rustam Kasimdžanov).



Tudi izkušnje so na strani Carlsena, ki je odigral že tri dvoboje za svetovno prvenstvo, Caruana še nobenega. Carlsen se sprošča ob igranju športov z žogo, Caruana ima raje popoln mir, meditacijo in jogo. Stavnice so za Carlsena, strokovnjaki mu napovedujejo zmago s 6,5:5,5 in mu pripisujejo vlogo velikanskega favorita v morebitnem doigravanju. Norvežan je namreč najboljši tudi v pospešenem in hitropoteznem šahu in prav to sta področji, kjer Caruana najbolj šepa.



A dvoboji za prvaka običajno postrežejo s povsem drugačno sliko. V ospredje stopijo elementi, kot so motivacija ali forma – na obeh je Caruana v veliki prednosti. Ob vsem tem bo precej odločala tudi taktika. Če Američanu uspe vsiliti agresivne položaje, njegove možnosti strmo rastejo, če bo na šahovnici uspavanka, pa je Carlsena praktično nemogoče premagati.