Sredi noči so ga zbujali trideset dni pred olimpijskim nastopom

Ljubljana – Odločitev Mednarodne protidopinške organizacije (WADA) o izključitvi Rusije z velikih tekmovanj odmeva tudi v slovenskih športnih krogih. Za komentar o tovrstnem ukrepu smo povprašali pri Olimpijskem komiteju Slovenije, Odbojkarski zvezi Slovenije in trenerjih Marjanu Fabjanu, enemu od najuspešnejših strokovnjakov v judu na svetu, ter Janiju Hladniku, ki vodi ruskega alpskega smučarja Aleksandra Horošilova.

»Gre za kompleksno odločitev, pri kateri moramo verjeti v pristojne ustanove. Če imamo pravila, jih je treba spoštovati,« poudarja Blaž Perko, generalni sekretar pri Olimpijskem komiteju Slovenije, in opozarja, da je pri tem pomembno zaščititi »čiste« športnike, iz tekmovanj pa odstraniti prekrškarje. »Predvsem pa upam, da bo pri tovrstnih odločitvah vedno meter enak za vse, da bodo tudi druge države tako kaznovane, če jim bodo dokazali podobno početje,« je odprl še eno vprašanje, ki si ga v primeru kaznovanja Rusov postavlja marsikdo.

Kaj zaradi tovrstnega ukrepa prestaja športnik, ki je vseskozi »čist«, dobro ve smučarski trener Jani Hladnik. Njegovemu varovancu, slalomistu Aleksandru Horošilovu, so z nenehnimi dopinškimi testi sesuvali dnevni ritem že na olimpijskih igrah 2018. »Trideset dni pred njegovim olimpijskim nastopom v Pjongčangu so ga vsak dan ob 5. uri zjutraj zbujali in mu jemali kri. En dan je imel celo dve dopinški kontroli. Eno ob petih, drugo ob šestih. Ko je stopil na štart, je bil – razumljivo – od vsega tega utrujen,« je razkril sogovornik. Zanimivo, po OI ni imel nobene dopinške kontrole.

Nekorektno, da so kaznovani vsi

V ruski reprezentanci Hladnik službuje devet let, pravi, da nihče nikoli ni padel na nobenem testu. »Fantje so 250 dni na leto v Evropi. K zdravniku gremo v Avstrijo, kdaj tudi v Slovenijo. Imamo svoje zdravnike, ki preverijo vsako zdravilo,« v alpskem smučanju reprezentanca z Rusi pravzaprav sploh ni povezana. »Ne vem, kateri ruski športniki so bili v sistemu državnega dopinga, zdi pa se mi zelo nekorektno, da kazen vpliva tudi na tiste, ki s tem nimajo ničesar. Avstrijce so dobili z iglami v rokah, pa je vse potihnilo. Ruske športnike pa že drugič izključujejo, čeprav jih je, o tem sem prepričan, 90 odstotkov 'čistih' in se nikoli niso posluževali dopinga,« je kritičen do posploševanja.



Kako bi on rešil dopinške primere? »Ko dobiš športnika pozitivnega, ga dosmrtno diskvalificiraš. Pa ni pomembno, ali je Američan, Rus ali Slovenec. Tega pa ne naredijo. Ameriški šprinter Justin Gatlin je bil dvakrat pozitiven, pa še vedno lahko nastopa na vseh OI. Šport ni več šport, je politika in to je narobe. Vem, kako fantje garajo, koliko energije vlagajo v svoje kariere, koliko časa preživijo na hribu, potem so pa označeni, kot da se vsi dopingirajo,« je razočaran Hladnik, ki se nadeja, da se v Pekingu 2022 vendarle ne bi ponovil scenarij iz Južne Koreje z vsakodnevnimi testiranji, ki so izčrpala njegovega tekmovalca.

Podobna kazen za Američane?

Strokovni direktor judo zveze Marjan Fabjan se ne strinja z izključitvijo Rusije, čeprav ima ničelno toleranco za dopinške kršitelje, prepovedal bi tudi prehranska dopolnila, saj so za določene tekmovalce lažje dostopna kot za druge, hkrati pa gre za vnos umetnih snovi v telo, pravi. »Ujeti in kaznovati bi morali odgovorne za sistemski doping oziroma tiste, ki stojijo za vsem skupaj. V veliko primerih so športniki še najmanj krivi,« je jasno Fabjanovo stališče.

»Takšne športne velesile ne bi smeli kar tako suspendirati. Če so se že odločili za takšen korak, bi lahko podobna kazen doletela tudi Američane. Jaz se Rusov ne bojim; ravno nasprotno, meni je izziv, da se s svojimi varovanci borim proti njim in jih tudi premagujem. Če ruskih judoistov ne bo v Tokiu, naši borci zaradi tega ne bodo še ničesar pridobili. Res pa je, da mi tudi ne bomo nič slabši, če se bodo Rusi borili na olimpijskem turnirju,« je razmišljal.



Vse, ki so dokazano vpleteni v kršitve, pa naj bodo to športniki ali funkcionarji, je treba kaznovati, poudarja predsednik Odbojkarske zveze Slovenije Metod Ropret. Opozarja pa, da je v ekipnih športih »vedno težko podati stališče o tem, kaj je prav, saj lahko znotraj ekipe pravila izigrava posameznik, kaznovano pa bi nato lahko bilo celotno moštvo. V takšnih primerih je nadzor nad vsemi športniki znotraj kolektiva težji.« Prav zato bi morali bolj zaščititi športnike: »Na olimpijski nastop se pripravljajo štiri leta ali več, a ker nacionalna protidopinška agencija ne opravlja svojega dela ali krši pravila, ne smejo nastopiti v svojih barvah. Zdi pa se mi prav, da se jim dovoli nastopati, čeprav zanje zagotovo ni lahko tekmovati pod nevtralno zastavo.«