Tina Trstenjak je bolj kot na novinarskih konferencah zgovorna na blazinah, na katerih kot po tekočem traku osvaja lovorike. V judu je osvojila že pravzaprav vse, kar se osvojiti da, številni uspehi pa jo v ožji krog favoritinj kajpak uvrščajo tudi na svetovnem prvenstvu, ki se danes začenja v Bakuju.

Varovanka najuspešnejšega slovenskega trenerja Marjana Fabjana bo v glavnem mestu Azerbajdžana v kategoriji do 63 kilogramov branila srebrno kolajno z lanskega SP v Budimpešti, poleg tega ima s tega tekmovanja še zlato odličje iz Astane '15 in bronasto iz Čeljabinska '14.



»V tem trenutku težko govorim o tem, kako dobra je moja forma, to bo pokazal moj nedeljski nastop na svetovnem prvenstvu. Vadili smo po programu Marjana Fabjana, ki mu popolnoma zaupam, veliko priprav smo opravili v tujini (v Španiji in na Nizozemskem, op. p.), nazadnje pa smo večinoma trenirali doma. Počutim se normalno, v Bakuju pa si predvsem želim, da bi se dobro borila. Kot vedno bom šla iz borbe v borbo, v sleherni se bom potrudila po svojih najboljših močeh in ne bom gledala na to, kaj bo, če bo,« se je razgovorila olimpijska šampionka iz Ria de Janeira, ki jo lepi spomini vežejo tudi na glavno mesto Azerbajdžana. Nenazadnje se je tam pred tremi leti ovenčala z naslovom evropske podprvakinje, poleg tega ima iz Bakuja tudi srebrno kolajno s turnirja za Grand Slam leta 2013.



Na lestvici svetovne zveze (IJF) ta čas v kategoriji do 63 kilogramov drži tretje mesto, pred njo sta le Francozinja Clarisse Agbegnenou, lanska svetovna prvakinja iz Budimpešte, in Japonka Nami Nabekura. Visoko je sicer v tej kategoriji uvrščena tudi druga slovenska reprezentantka Andreja Leški, ki za četrtouvrščeno Japonko Miku Taširo zaseda peto mesto.
 

Širok kakovostni vrh

»V moji kategoriji je vsaj deset, petnajst tekmovalk, ki lahko posežejo zelo visoko. Na eni strani smo izkušenejše judoistke, na drugi mlajše, ki si še utrjujejo pot proti vrhu. Z večino se že dobro poznamo, zato bodo odločale malenkosti,« je pojasnila 28-letna Celjanka in pripomnila, da je na tako velikem tekmovanju vedno možno tudi kakšno presenečenje.

Na vprašanje, ali zaradi vseh uspehov, ki si jih je že priborila na tatamiju, čuti dodaten pritisk, pa je odvrnila, da se s tem ne obremenjuje. »Vem, kakšne cilje imam oziroma kaj si želim doseči, grem pa svojo pot,« je še dejala Trstenjakova. Čeprav svojih pričakovanj ni razgrnila na glas, je bolj ali manj jasno, da globoko v sebi vselej meri na vrh.