S peno na ustih v Pariz!

Naj mi prva dama Koroške oziroma najprepoznavnejša Korošica v svetu Tina Maze ne zameri, ampak kapetan odbojkarjev Tine Urnaut je nedvomno prebivalec te pokrajine št. 1. Njegova klena koroščina prav nič ne kaže, da je tako rekoč že poldrugo desetletje globetrotter. Je najboljši oglaševalec Koroške daleč naokoli. Skupaj z mlajšim reprezentančnim kolegom Klemnom Čebuljem, prav tako Korošcem z Raven, pa sta sploh posebna fanta, ki tej reprezentanci dajeta viden pečat in jo pravzaprav poosebljata v njeni zmagovalni drži.

Ampak pojdimo k športu in gladiatorskim bojem na parketu, na katerem se je v Stožicah ponavljala bolgarska pravljica izpred štirih let. Kdo ve, morda bo v Parizu dobila še bolj bleščeč zaključek, ki bi pomenil logično nadaljevanje razvoja izjemnega odbojkarskega rodu, ki pa v Parizu še ne bo sklenil svojega opusa. Vrhunec bi bila uvrstitev na olimpijski turnir, na katerega se, podobno kot pri košarkarjih, ne uvrstijo zmagovalci celinskega prvenstva. Slovenci bodo imeli januarja še eno priložnost, da ujamejo Tokio.


Kljub vsemu ima zdajšnja odbojkarska pravljica temelj v sofijski in še prej v klubski pri ACH Volley. Prvi Italijan na selektorskem stolčku Andrea Giani je sprožil manijo, saj je v moštvu prepoznal silen talent. Ta je potreboval še nekaj detajlov, kot sta bili drznost in samozavest, da je iz spoštovanja vrednega moštva sestavil stroj, ki je razširil krog odbojkarskih velesil.

Česar Gianijeva Slovenija takrat še ni imela, ima zdaj. Ima, če tako rečemo, ubijalca, nekoga, ki je postavil piko na i. Nima le prijetnih fantov. In med njimi ni le en razbijač, marveč dva izrazita. Koroški dvojec, ki neusmiljeno zabija in spravlja v obup tekmece, sestavljata Urnaut in Čebulj. Ob njiju so postale vidne in pomembne tudi poteze drugih. Če je Jani Kovačič reševal izgubljene žoge in jih Dejan Vinčić spreminjal v asistence, sta jih Tine in Klemen v spektakularne točke, po katerih sta sprožila splošno navdušenje navijačev v Stožicah in pred televizijskimi zasloni. V velikih moštvih je vedno tako, da navdih najboljših izpostavi pogosto prezrte poteze manj pomembnih členov.


Gianijev rojak in naslednik Alberto Giuliani je študiozno maksimalno izkoristil tajming, domače prvenstvo in osebnostni razvoj svojih izbrancev: Urnaut je še bolj izoblikoval svojo celostno podobo odbojkarja in nespornega vodje reprezentance, ki se v najbolj kritičnih trenutkih ne ustraši prevzeti odgovornosti. S svojo držo, peno na ustih, me je prepričal, da je lahko tudi odbojka, ki ni igra na telo in je bila zaradi manka bojevništva iz oči v oči le privlačna, mačistična v pozitivnem pomenu.

Če sem iskren, prav mačizem v igri in pena na ustih sta dala nove razsežnosti moštvu, ki je za bitke na nož ter do zadnje kaplje znoja dobil infuzijo v obliki Zdravljice iz tisočih grl v Stožicah. Neprecenljivo!