Rožle Prezelj lani obravnaval 56 primerov

Varuh športnikovih pravic Rožle Prezelj je lani obravnaval 56 primerov, 25 odstotkov več kot predlani. Prevladovali so primeri prošenj za pomoč zaradi težav v času pandemije novega koronavirusa. Zaradi zaupnosti postopkov posameznih primerov v letnem poročilu ni navedel. »Leto 2010 bi lahko opisal kot leto negotovosti v širši družbi, pa tudi v športu. Marca je bilo največ vprašanj, kako bo s tekmovanji v poletnem času, jeseni pa iskanje pomoči pri prehajanju meja, odhodih na tekme in treninge na tujem. Na koncu pa tudi negotovost pred zimsko sezono,« je na novinarski konferenci ob predstavitvi letnega poročila dejal nekdanji atlet Prezelj, še vedno slovenski rekorder v skoku v višino.

Pojasnil je, da se še naprej izboljšuje stanje na področju zaračunavanja nadomestil za prestope športnikov v druge klube, čeprav številčno še vedno prevladujejo prav ti primeri. Ne gre več za prošnje za posredovanje zaradi pogojevanj in omejevanja prestopov, ampak za izdajo izpisnic, ki jih športne organizacije ne želijo izdati ali pa z njihovo izdajo zavlačujejo. Izdal je štiri priporočila. Prvo je za čim bolj aktivno delo državnih in športnih institucij na področju okrevanja športa po pandemiji. Drugo je, da se problematika dopinga v športu uvede kot obvezna vsebina na prvi ali drugi stopnji izobraževanja strokovnih delavcev v športu. Več bi morali po njegovih besedah spregovoriti o nasilju v športu, tudi s povezovanjem inštitucij.

Tu je Prezelj izpostavil, da mnoge osebe, kot so trenerji ali drugi, do športnikov neprimerno nastopajo iz pozicije moči. Kot zadnje pa je izpostavil potrebo po čimprejšnji vzpostavitvi neodvisne arbitraže. Veliko pričakuje tudi od novega etičnega kodeksa, ki se pripravlja v okviru OKS. Aprila 2018 je nastopil v novi, samostojni vlogi v okviru ministrstva, pristojnega za šport. Leta 2018 je obravnaval 44, leta 2019 pa 43 primerov. Pred tem je imel v štirih letih, ko je deloval pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), okrog 100 vlog v vsem času.