Rio bankrotiral, Tokio v škripcih, MOK ostaja na konju

V tretjem in zadnjem delu članka, objavljenega v reviji Sport & Politics, je nemški raziskovalni novinar Jens Weinreich, ki je osvetlil, da je Mednarodni olimpijski komite (MOK) v priviligiranem položaju proti organizacijskemu odboru olimpijskih iger v Tokiu (TOCOG) v pogodbi HCC (Host City Contract), ekskluzivno razkril, koliko je MOK plačal prirediteljem OI v Riu de Janeiru leta 2016. Bančnih transferjev je bilo 117.

Kot dokazuje interni dokument, ki je prišel v javnost, je bilo teh 117 plačil nakazanih na sedem različnih računov v petih brazilskih bankah. Razdeljena so bila na dva sklopa: neposredna plačila MOK organizacijskemu odboru (ROCOG) in plačila iz programa TOP (The Olympic Partners). Prva kategorija se nanaša na delež od prodanih TV pravic, druga na delež od vložka sponzorjev.



Prvi znesek je bil nakazan 26. maja 2010, torej osem mesecev zatem, ko je MOK dodelil igre Riu. In to v sumljivih okoliščinah, ki so bile in so še predmet kriminalističnih preiskav. Zadnje nakazilo je bilo izvedeno 25. avgusta 2017, leto dni po koncu OI, ko je prišlo do poravnave. Zadnja postavka se nanaša na avtomobile in namestitve za delegate MOK v hotelih na plaži Barra da Tijuca. Najmanjše plačilo je bilo 328 dolarjev, največje 90 milijonov. Skupni znesek je bil 776.743.193,61 dolarja. Torej skoraj 777 milijonov.
 

Sponzorstvo v naravi

Zdaj pa še presenečenje: 704 milijoni so prišli iz naslova TV pravic, samo 73 milijonov iz programa TOP, v katerem je zdaj 13 multinacionalk in ki so večino vložka prispevala v naravi. Za Rio so bili to Atos, Bridgestone, Coca Cola, Dow, General Electric, Omega, Panasonic, Procter & Gamble, Samsung in Visa, za zimske OI Pjongčang 2018 so se priključili Alibaba, Intel and Toyota. Večina je dobavila MOK svoje izdelke, avtomobile, zaslone, ure, gume, telefone ... V pogodbi pa ni določeno, da je treba te stvari ovrednotiti v gotovini in tako ROGOC iz tega naslova ni dobil niti centa.



Weinreich je proučil ta seznam vplačil in se o njem posvetoval z ljudmi iz MOK, predstavniki panožnih zvez, direktorji podjetij in drugimi finančnimi strokovnjaki. Vsi so bili presenečeni nad tako kaotičnimi razlagami posameznih vplačil. »Če bi v našem podjetju imeli takšne računovodske izkaze, bi revizorji ponoreli in bi me v hipu odpustili,« je povedal izmed njih.
 

#OlympicLeaks razgalil številke

Zaključek: na podlagi novih ugotovitev, imenovanih #OlympicLeaks, lahko vsi delničarji v olimpijskem športu dobijo uvid v finančni delež MOK gostiteljem OI. Do danes še nihče ni razgalil, kaj se skriva za terminom »vrednost v naravi« (Value in Kind). Ti podatki tudi še nikdar niso bili omenjeni v splošni literaturi o financiranju olimpijskega gibanja.



Odslej je bolj jasno, s kakšnimi finančnimi bremeni se soočajo gostitelji iger. Da je imel Rio 2016 finančno polomijo, od katere se mesto še dolgo ne bo pobralo, ni bil kriv zgolj šef ROCOG Carlos Nuzman, ki kazensko preganjajo. Navidezno prijateljstvo s predsednikom MOK Thomasom Bachom mu ni kaj prida pomagalo ...



Še dobro, da bodo naslednji prireditelji največjega športnega dogodka bolje vedeli, kaj lahko pričakujejo od krovne športne organizacije. Tokiu se medtem ne obeta nič dobrega: 1,3 milijarde dolarjev, kolikor naj bi prispeval MOK, še ni bilo izplačanih in končni znesek bi utegnil pasti celo na devetmestno število, s preložitvijo iger bo ta vsota še bolj mizerna glede na to, da naj bi bilo dodatnih stroškov (ob 7,4 milijarde, kolikor so Japonci že vložili v igre) za vsaj dve milijardi zelencev.

Prvotni plan 12,6 milijarde $ za Tokio 2020 bo na koncu skoraj dvakratno presežen. Ob tem se lahko spomnimo Bachovih besed: »MOK bo preložitev stala nekaj sto milijonov dolarjev.« Drobiž ...