Putin tudi z rimskim pravom v boj za rusko čast

Ko je športno Rusijo v prvem dnevu delovnega tedna pretresla novica o kazni zaradi sistemskega dopinga, je ljudstvo od Kaliningrada do Vladivostoka čakalo na besede »rešitelja« Vladimirja Putina. Le predsednikov izjemen vpliv s prepoznavno odločnostjo lahko omili zgodbo, ki pa pravzaprav iz športnega stališča niti ni tako tragična: še vedno bo velika večina reprezentantov lahko nastopala, četudi brez nacionalnih simbolov in himne.

Omenjeni prvi mož Ruske federacije je za novico iz Lozane o štiriletni prepovedi uradnih nastopov za Rusijo na olimpijskih igrah in »drugih velikih tekmovanjih« izvedel v Parizu, kjer že tako ni preživel prav lepega dne. Na srečanju »normadijske četverice«, torej vodilnih iz Rusije, Ukrajine, Nemčije in Francije, kakšne jasne rešitve o koncu rusko-ukrajinske krize vnovič ni bilo, Putin je ob slovesu s francosko metropolo celo dejal, da v primeru, če ne bo ustrezne zaščite ruskega prebivalstva, ni nemogoča ponovitev scenarija iz Srebrenice ...



Vendar pa na novinarski konferenci ni govoril le o omenjenem kriznem območju, temveč tudi o novih sankcijah za ruski šport ter pri priči napovedal pritožbo. »Vse skupaj je zelo nelogično. Že rimsko pravo je jasno razgrinjalo odgovornost posameznika. Čemu bi morali prav vsi po vrsti plačati davek, če so grešniki posamezniki. To mi ne gre v račun, pritožili se bomo na mednarodno športno razsodišče,« so kot ponavadi odločno zvenele Putinove besede, ki ga očitno ne tolaži spoznanje, da bodo njegovo rojaki vendarle lahko tekmovali, pa četudi v nevtralnih oblačilih: »Pri teh sankcijah WADA ni omenjala Olimpijskega komiteja Rusije. Zato je protipravno prepovedovati nastop športnikom pod trobojnico in v naših prepoznavnih barvah na OI.«

Fasel ruski prijatelj

Ogročenja niso skrivali niti znani športniki bogate ruske preteklosti, denimo atletinja Jelena Isinbajeva, odbojkarica Jekaterina Gamova in hokejist Vjačeslav Fetisov, seveda obstaja tudi pol, ki poskusi »umiriti žogo«. Dvakratni olimpijski zmagovalec s hokejsko reprezentanco, nekoč tudi igralec Bleda, Aleksandr Koževnikov je denimo za championat.com, enega vodilnih športnih portalov v Rusiji, poudaril, da zgodba le ni tako huda, dokler hokejisti – podobno kot v Pjongčangu – lahko igrajo. Sicer pa je na številnih ruskih spletnih straneh zdaj mogoče zaslediti posnetke ob koncu finalne tekme hokejskega turnirja med Nemčijo in »Olimpijskimi športniki iz Rusije«, kot je bil uraden naziv izbrane vrste selektorja Olega Znaroka. Skupaj z njim so namreč igralci z zlatimi kolajnami prepevali himno ob zmagoslavju, v hipu so jim pritegnili rojaki na tribunah.



In slednji sanjajo o nadaljevanju uspehov na ledenih ploskvah tudi v prihodnje, zlasti pa o napovedanem spektaklu, svetovnem hokejskem prvenstvu v St. Peterburgu 2023. Rusi so navzlic napovedi iz Lozane o odvzemu velikih tekmovanj prepričani, da bodo takrat uživali v bojih najboljših hokejistov. Kajti njihov vpliv pri Mednarodni hokejski zvezi je zelo močan, predsednik Rene Fasel nikdar ni skrival naklonjenosti do ruskega hokeja. In tudi v prvi izjavi, kaj si misli o sankcijah, je bil zelo zadržan. V slogu znane resnice, da juhe ne pojemo tako vroče, kot je bila skuhana.