Poškodbe okrnile zasedbo

Drugo leto zapored bo slovensko tekmo svetovnega gimnastičnega izziva gostila koprska Bonifika, v kateri je lani Sašo Bertoncelj zmagal na konju z ročaji, medtem ko je bila Teja Belak tretja na preskoku, to pa sta bila tudi edina dva domača finala. Tokrat sta slovenska selektorja Sebastijan Piletič in Andrej Mavrič ostala brez dveh adutov, Roka Klavore in Belakove.

Lani so slovenski telovadci na 13. domači tekmi dosegli najslabši izkupiček, če štejemo zgolj finalne nastope, tudi tokrat v reprezentanci ne cvetijo ravno rožice, a vendarle upajo na več uspešnih kvalifikacijskih nastopov (kvalifikacije bodo na sporedu jutri in v petek, finali v soboto in nedeljo). Ne bo pa lahko, sploh ne pri moških, pri katerih je konkurenca precej bolj številčna. Ob tem se zdi, da bo imela le enega pravega aduta za finale (in uvrstitev med najboljšo trojico), Bertonclja, ob katerem bodo od Slovencev nastopili še Luka Terbovšek in Jure Weingerl (oba parter), Luka Kišek (konj z ročaji), Andraž Lamut (bradlja) in Alen Dimic (bradlja, drog).

»Žal sta dva najboljša v bolj slabem stanju, oba imata težave s hrbtom. A pri Roku je težava izrazitejša, ker skače na parterju, medtem ko na konju to ni tako problematično, saj ne delujejo tako velike sile na hrbtenico. Če bo Sašo nastopil, kot zna, potem se lahko bori za najvišja mesta, čeprav bo konkurenca močna, a z njo se ne želim ukvarjati. Pomembno je, kako bo izvedel sestavo in kakšna bo njegova ocena. Če bi bil s slabo visoko, to pač ne bi pomenilo veliko, od njega pričakujemo več,« pravi Piletič, ki upa, da bo čim prej spet nared tudi Klavora, ki si je hrbet poškodoval pri vadbi nove kombinacije za težjo sestavo.

Bo Tjaša zapolnila Tejino vrzel?

Pri ženskah pa se bo še bolj poznala odsotnost Teje Belak, ki je bila prava stalnica na odru za zmagovalke na domačih tekmah, skoraj vsako leto je bila osvojila vsaj enkrat na stopničkah. Do nove poškodbe gležnja – natrgani ime dve vezi, eno zelo, drugo malo manj – ni prišlo ob kakšnem hudem padcu, zato je bilo navzoče tudi nekaj dodatne jeze, ko jo je doletela še ena tovrstna nevšečnost. »V tem tednu dni sem sicer že malce prebolela, da ne morem tekmovati doma, čeprav mi je seveda še vedno žal, saj se želi vsak pokazati pred domačimi gledalci. Zdaj je prva želja, da odpravim poškodbo, preden pride še do česa resnejšega, kar bi mi lahko vzelo tudi več kot eno leto,« pojasnjuje Belakova, ki so se ji zdaj porušili tudi načrti za avgustovsko evropsko prvenstvo, na katerem je želela napasti kolajno, a bi za to potrebovala nov skok, ki mu je bila že zelo blizu, zdaj pa ji bo zanj zmanjkalo časa.

Če gre soditi po letošnjih rezultatih, potem bo vrzel v Kopru zapolnila Tjaša Kysselef, ki je v tej sezoni na preskoku zgolj enkrat ostala brez najboljše trojice. »Od Tjaše pričakujemo, da bo v Kopru nadaljevala v slogu letošnjih nastopov. Ne bo dovolj, če bo samo v finalu, ampak želimo od nje kolajno,« napoveduje Mavrič. Kysselefova bo nastopila še na preskoku in gredi, Adela Šajn na gredi in Lucija Hribar na dvovišinski bradlji ter gredi, tudi od slednjih dveh pa selektor pričakuje preboj v finale.
Na seznamu prijavljenih je sicer kar nekaj zvenečih imen, kot so Kohei Kamejama (nekdanji svetovni prvak na konju), Epke Zonderland (nekdanji olimpijski, svetovni in evropski prvak na drogu), Tin Srbić (svetovni prvak na drogu), Marian Dragulescu (dobitnik osmih zlatih kolajn s SP in desetih z EP na parterju, preskoku, ekipno in v mnogoboju) itd.