Po končanem nastopu pa šok, praznina, nemoč, sram, jeza, razočaranje ...

Vrhunska slovenska judoistka Kaja Kajzer ni skrivala žalosti, potem ko se je po porazu z Izraelko Timno Nelson-Levy že po uvodnem dvoboju kategorije do 57 kilogramov poslovila od olimpijskih iger v Parizu. Njeno razočaranje je bilo toliko večje, ker sploh ni vedela, da je zaostajala. Poleg tega je imela za spektakel v glavnem mestu Francije velika pričakovanja, merila je namreč na kolajno.

A to še ni bilo vse; nekateri so jo povrhu zlobno napadli na družbenih omrežjih, zaradi česar se je 24-letna Ljubljančanka umaknila z njih. Po slabem mesecu se je vrnila z zapisom, v katerem je opisala, kaj vse se ji je po pariškem porazu in izpadu pletlo po glavi.

»Olimpijske igre so sanje vsakega športnika. Na njih sem nastopila drugič. Cilj in želja je bila kolajna. Po končanem nastopu pa šok, praznina, nemoč, sram, jeza, razočaranje. Neizpolnjene, podrte sanje. Ampak sem zelo ponosna nase,« je uvodoma zapisala Kajzerjeva in nadaljevala: »Le sama dobro vem, kaj vse sem prestala. Koliko preizkušenj, ovir me je čakalo na poti. Kolikokrat sem skoraj vrgla puško v koruzo. In marsikdo bi jo. Tudi jaz bi jo, če ne bi imela ob sebi tako močne podpore.«

Kaja Kajzer (levo) je na olimpijskih igrah v Parizu izgubila z Izraelko Timno Nelson-Levy. FOTO: Kim Kyung-hoon/Reuters

Velikokrat se je spraševala, zakaj. »Zakaj ravno jaz? Tega si ne zaslužim! Usoda včasih izbira čudne poti, ki jih ne moremo razumeti. Prepričana pa sem, da bodo moje trdo delo, disciplina, odrekanje, žrtvovanje ... enkrat in nekje poplačani!« je prepričana judoistka Bežigrada, ki je konec aprila v Zagrebu navdušila z osvojitvijo naslova evropske podprvakinje.

Svoj zapis je sklenila z naslednjimi besedami: »Neizmerno sem hvaležna za vso vašo podporo, vsako lepo besedo, željo, čestitko. Ponosna sem, da zastopam barve Slovenije.«