Nisem talent, a sem visok in imam velik premer rok

Kristjan Čeh je bil po finalu meta diska, ko je zlato v Eugenu osvojil z rekordom svetovnih prvenstev 71,13 metra, zelo zadovoljen. Tudi ponosen, da je osvojil prvo člansko medaljo na velikem tekmovanju, in to zlato. V pogovoru za STA je poudaril, da je pred njim še veliko tekem, a da ima svetovni rekord zanj večji pomen od medalj.

»Star sem komaj 23 let, čaka me še deset ali več let kariere. Vmes bo še veliko olimpijskih iger, svetovnih in evropskih prvenstev. Pomembne so medalje, vsekakor, zadovoljen sem, da sem svetovni prvak, ampak zame ima večji pomen svetovni rekord. Ta ostane za dlje časa zapisan v zgodovino, v metu diska je, recimo, najstarejši.«

Najboljši dosežek v zgodovini meta diska, s katerim so tekmovali že na antičnih olimpijadah, je s 74,08 m Nemcu Jürgnu Schultu uspel v domačem Neubrandenburgu 6. junija 1986. Temu se je najbolj približal Litovec Virgilijus Alekna, dvakratni olimpijski in svetovni prvak, ko je leta 2000 v Kaunasu vrgel 73,88 m za drugi dosežek vseh časov.

Drugi dosežek na SP v Eugenu pa je zmogel prav sin Virgilijusa Alekne, Mykolas Alekna, ki se je z 69,27 m Čehu še najbolj približal. A Slovenec je bil danes razred zase.

»Pred tekmo sem se pogovarjal z mojim trenerjem Gerdom Kanterjem. Alekna je star 19 let, njegov čas še pride. 'Danes je tvoj dan,' mi je dejal Kanter. Bil je zelo zadovoljen z metom prek 71 m. Po njem mi je rekel, da še imam rezerve in da grem lahko še prestavo višje.«

Čeh je začel trenirati šele pri 15 letih. »Nisem tak talent, kot je Alekna, ki se je rodil praktično z diskom v roki. Imam pa prednost, ker sem zelo visok in imam zelo velik premer rok. Imam velik potencial ...« se zaveda 2,06 m visoki slovenski zvezdnik: »Ni mi žal, da sem šel v atletiko, vedno sem rad metal disk, še vedno to rad počnem in tu bom ostal.«

Ptujčan je imel pred leti tudi ponudbe, da bi šel v kakšen drug šport, ki prinaša več denarja, kot je košarka, pa se ni za to odločil.

V ZDA, kjer je košarka doma, je osvojil šele drugo slovensko zlato medaljo in skupno šesto na dosedanjih 18 SP. Doslej je bil zlat le Primož Kozmus v metu kladiva v Berlinu leta 2009. »Ampak jaz sem zlato kolajno osvojil z rekordom prvenstev,« je z velikim nasmehom dodal Čeh.

»Po drugem metu, ki je bil prek 69 m, sem si dejal le, da ne smem izgubiti medalje, pa katerakoli bo. Že pred tekmo sem si zastavil cilj, met čez 70 m in rekord prvenstev. Bilo je prek 71 m, potem sem si želel še več. Ampak ni šlo dlje. Je pa to moja prva članska medalja, in to zlata,« je bil po tekmi, ogrnjen s slovensko zastavo, vesel Čeh.

Ni ga zmotilo, da je finale začel s 65,27 m in po metu zmajeval z glavo, ker je bil po uvodni seriji šele peti. »Prvi met sem šel 'na ziher' in sem ga tudi zelo zgrešil. Bilo je 65,27 m, vedel sem, da bo dovolj za uvrstitev med osem najboljših in bom imel potem na voljo še pet metov. Drugi met sem šel na tehniko, 'na izi', bilo je prek 69 m. Potem pa mi je steklo na 71 m.«

Kristjan Čeh bi bil raje svetovni rekorder kot svetovni prvak. FOTO: Kai Pfaffenbach/Reuters

Čeh je na letošnji diamantni ligi neporažen, praktično na vseh tekmah se je gibal okrog magične meje 70 m in je bil tudi v očeh tujih strokovnjakov in medijev favorit za naslov.

»Z veseljem sem spremljal, kaj drugi pričakujejo od mene. Sam pa sem vedel, kaj moram storiti, in to sem tudi naredil. Vedel sem, da se od mene veliko pričakuje, pisalo se je o medaljah, o zlati medalji. A v finale sem šel sproščen. Nisem veliko razmišljal o tem. Imel sem čiste misli, tehnika, krog, občutki. Če to zadenem, bo letelo, in to se je tudi zgodilo.«

Tekmo je končal s svojim drugim najslabšim metom 67,57 m, kar bi bilo dovolj za bron. Imel je dva meta prek 70 m, edini je presegel to mejo in se povsem približal državnemu rekordu 71,27 m, s katerim je v Birminghamu 21. maja na diamantni ligi prešel na deseto mesto v zgodovini.

Njegov trener Estonec Kanter je tudi že bil olimpijski in svetovni prvak ter je lastnik tretjega izida vseh časov: 73,38 m. Dejal je, da se je za sodelovanje s Slovencem odločil tudi zato, ker ima potencial, da postane svetovni rekorder, kar njemu ni uspelo.

Najprej pa ga prihodnji mesec čaka EP v Nemčiji, kjer bo, razumljivo, v vlogi prvega favorita. »Kot sem rekel pred SP, bom tudi pred EP. Hočem dober met, da se dobro počutim. Če se bo vse 'poklopilo', kot se je tu, lahko pričakujem le najboljše. Ni pa mi v krvi, da bi napovedoval medalje,« je za STA sklenil slovenski junak Eugena 2022.