Ljubljana – Potem ko Slovenija na prejšnjih poletnih olimpijskih igrah leta 2016 v Riu de Janeiru ni imela nobenega tekvondoista, bo imela v Tokiu 2020 spet svojega predstavnika v tem korejskem borilnem športu.
Vstopnico za spektakel v glavnem mestu Japonske si je namreč izbojeval
Ivan Trajković (nad 80 kg), ki bo tako drugič po Londonu '12 nastopil na največji športni športni prireditvi.
Zanimivo, da zdajšnjo uvrstitev na OI doživlja dosti manj evforično kot pred dobrimi sedmimi leti. »Ko sem si v začetku leta 2012 na kvalifikacijskem tekmovanju v Kazanu, kjer od mene še nihče ni ničesar pričakoval, zagotovil nastop na olimpijskem turnirju v Londonu, od silne sreče in velikega vznemirjenja vso noč nisem zatisnil očesa. Zdaj vse skupaj doživljam precej drugače; seveda sem vesel, da sem se uvrstil na OI v Tokio, vendar pa s tem še nisem na koncu svoje poti. Zato tudi ne bi rekel, da mi je zdaj odleglo, saj sem komaj na vmesni postaji na poti do cilja,« je poudaril 28-letni Bistričan.
Ni ga strah razkriti visokega cilja
V isti sapi je pribil, da se ne strinja s Coubertinovim načelom, po katerem je pomembno sodelovati in ne zmag(ov)ati: »Zagotovo je lepo sodelovati, vendar pa sem to že doživel in lahko iz lastnih izkušenj povem, da nikakor ni lepo, če potem na tekmovanju ne dosežeš tistega, kar si želiš.«
Njegov cilj za Tokio 2020 je jasen. »Glede na vse rezultate, ki sem jih dosegel v preteklih letih, glede na vse tekmece, ki sem jih premagal, si želim seveda kolajno osvojiti tudi na OI. Tega me ni strah povedati, vendar pa to še ne pomeni, da jo s tem tudi napovedujem,« je Trajković razkril svoj visoki cilj, za katerega bo storil vse, da ga bo tudi uresničil.
Ivan Trajković bo v Tokiu storil vse, da si bo uresničil olimpijske sanje. FOTO: Blaž Samec
Da je dejansko sposoben seči po odličju tudi na največji športni prireditvi, je dokazal že večkrat; navsezadnje ima v svoji vitrini že po dve žlahtni kovini s svetovnih in evropskih prvenstev, da uvrstitev na zmagovalni oder, ki jih je nanizal na turnirjih za svetovni pokal, sploh ne omenjamo. »Iveka«, kakor ga tudi kličejo, sicer že zdaj med resne kandidate za olimpijsko lovoriko med drugimi uvrščata tudi njegov osebni trener
Jure Pantar in reprezentančni selektor
Dragan Zarić.
Izognil se je tudi stresu in loteriji
Z neposredno uvrstitvijo na OI prek olimpijske kvalifikacijske lestvice, na kateri drži visoko peto mesto, si je Trajković zagotovil sedem mesecev priprav v miru, kar seveda ni zanemarljivo. »Za nameček sem se izognil stresu, ki bi ga imel, če bi moral olimpijsko vstopnico konec aprila loviti na milanskem kvalifikacijskem turnirju, ki je vselej tudi neke vrste loterija,« je povedal udarni član mariborskega kluba Proficio Hwarang, ki si bo po napornih pripravah in tekmovanjih privoščil zaslužen krajši oddih.
A počival ne bo prav dolgo. »Kakor se poznam, ne bom prav dolgo zdržal brez treningov, tako da se bom še pred prazniki vrnil v telovadnico,« je razkril Trajković in se za konec zahvalil vsem, ki so mu pomagali izpolniti glavni letošnji cilj. Ker ima – kot pravi – absolutno podporo, verjame, da si bo 28. julija prihodnje leto, ko bo njegov dan D v Tokiu, uresničil tudi olimpijske sanje.
Komentarji