Ljubljanski maraton ostaja atletski osamelec med svetovnimi velikani

Tega leta bo SP v krosu v Medulinu na Hrvaškem 10. in 11. februarja. Prihodnje leto bo 22. oktobra v Ljubljani maraton, ki je edino slovensko tekmovanje na visoki svetovni ravni. Maraton v slovenski prestolnici je prve kategorije v zlati seriji. Pred njim je le 14 največjih maratonov sveta platinaste ravni. Organizatorji ljubljanskega maratona bodo imeli kar zahtevno nalogo, da bodo ohranili tako visok status, ki med drugim zahteva tudi najmanj 30.000 evrov denarne nagrade za zmagovalca in toliko tudi za zmagovalko.

Nastopiti mora najmanj po peterica iz posebnega »zlatega« seznama tekmovalcev, kar zaradi startnin ob še nekaj pogojih glede udeležbe elitnih tekačev dodatno poveča denarni sklad, organizatorji pa morajo izpolnjevati še številne druge zahteve glede same izvedbe tekmovanja.

Skupaj bo sicer v prihodnjem letu 238 cestnih tekmovanj, ki so vključeni v koledar SA, skoraj 20 več kot letos, v 2023 se bodo začeli v kitajskem Xiamenu 2. januarja, zaključili pa 31. decembra s silvestrskimi teki v Madridu, Barceloni, Bolzanu in kitajskem Hainanu. Naslednje leto bo največje tekmovanje svetovno prvenstvo med 19. in 27. avgustom v Budimpešti, kjer je koledar in urnik že določen, na seji IO v Italiji pa so določili datum naslednjega SP v Tokiu, ki bo leta 2025 med 13. in 21. septembrom.

Dvoranska sezona 2023, ki bo imela za Evropo vrhunec od 2. do 5. marca s prvenstvom stare celine Istanbulu, bo imela v osmi sezoni svetovne turneje v zlati ligi sedem mitingov, prvi bo v Karlsruheju 27. januarja, finalni pa v Birminghamu 25. februarja. Najboljša slovenska atletinja leta Tina Šutej se bo lahko ponovno potegovala za zmago v zlati seriji, saj za skupni seštevek šteje tudi skok s palico za atletinje ter še troskok, suvanje krogle, 60 m, 800 m ter 3000 ali 5000 m, med atleti pa teki na 400, 1500 m, na 60 m ovire ter skoka v višino in v daljino.

Svetovno turnejo pozimi sestavljajo še mitingi srebrne in bronaste serije ter mitingi izzivalcev, pripravili jih bodo v 19 državah Evrope, Severne Amerike in Azije. V osmi sezoni jih bo kar 54, še pred dvema letoma jih je bilo le sedem, lani 24, letos pa 33. Osrednji atletski dogodek leta 2023 bo poleti, ko bo avgusta v madžarski prestolnici svetovno prvenstvo. Tekmovanje bo potekalo dan manj kot na zadnjih petih SP. V devetih dnevih se bo zvrstilo 49 disciplin, zanje se bodo lahko atletinje in atleti uvrstili z doseženimi normami, ki so zelo visoke, zato bodo ostala predvidena mesta kot že doslej v zadnjih sezonah zapolnili glede na uvrstitev na svetovni lestvici.