»Fabjanovo vizijo so imeli mnogi za neuresničljivo, imeli so ga celo za sanjača«

Ljubljana – Mojstrica juda Petra Nareks 16. maja leta 2002 zlepa ne bo pozabila. Nič čudnega, ko pa je na današnji dan pred osemnajstimi leti na evropskem prvenstvu v Mariboru navdušila z bronasto kolajno v kategoriji do 52 kilogramov. Z njo se je v zgodovino samostojne Slovenije vpisala kot naša prva dobitnica žlahtne kovine na velikem članskem tekmovanju v tem japonskem olimpijskem borilnem športu.

»Od vseh kolajn, ki sem jih osvojila, mi je mariborska najljubša. Prvič zato, ker je moja prva, drugič zato, ker sem bila takrat mlada (19 let), in tretjič zato, ker je bila zgodovinska – prva 33 letih (Stanko Topolčnik je bil leta 1969 kot član takratne jugoslovanske reprezentance tretji na EP v Oostendeju),« je stresla iz rokava Nareksova, ki si je po podvigu v dvorani Tabor, v kateri je dva dni pozneje njen uspeh v kategoriji do 70 kilogramov ponovila prav tako tretjeuvrščena Raša Sraka (zdaj tudi Vuković), na prvenstvih stare celine izbojevala še pet odličij (eno srebrno in štiri bronasta). Vse kolajne je dala uokviriti in zdaj krasijo steno njene pisarne.


Od mariborskih dvobojev ji je kajpak najbolj v spominu ostal mali finale, v katerem je z vzvodom hitro prisilila k vdaji Italijanko Lauro Maddaloni. »Spominjam, kot da bi bilo včeraj. Še zdaj imam pred očmi trenerja Marjana Fabjana, kako mi daje navodila, spominjam se veselja staršev na tribuni, očeta Dušana in matere Milene, ki sicer ni prav rada gledala mojih borb, ker sem se ji smilila. Zraven njiju je sedel in se veselil brat Timotej, navdušenja niso skrivali niti številni prijatelji in sokrajani,« je kolo časa za 18 let nazaj zavrtela zdaj 37-letna Žalčanka.

Po podvigu so jo klubske kolegice dvignile v zrak

Nikoli ne bo pozabila niti klubskih kolegic Regine Jernejc, Simone Lotrič, Nives Perc, Lucije Polavder in Urške Žolnir, kako so jo po zmagi v obračunu za tretje mesto objele in dvignile v zrak. »Na treningih smo skupaj garale in nato na prvenstvu dihale za to kolajno, s katero nam je uspel članski preboj. Odtlej je šlo le še navzgor. To je bila neke vrste prelomnica,« je ocenila Nareksova, ki si je s tem odličjem prislužila tudi zaposlitev na ministrstvu za notranje zadeve, kar je bilo – kakor pribije – izjemno pomembno za njeno nadaljnjo športno pot, saj se je lahko stoodstotno posvetila judu.

Ogromno zaslug za svoje uspehe seveda pripisuje Fabjanu. »Z Marjanom sodelujem od svojega devetega leta. Mnogi so ga imeli za sanjača, a že takrat je imel vizijo, ki se je marsikomu zdela neuresničljiva. Vendar pa jo je znal odlično prenesti na nas, naučil nas je tudi marljivosti in delavnosti, ki sta ključni za uspeh. Za vse nas je kakor drugi oče. Je izvrsten trener, motivator in psiholog obenem. Vse, kar naredi, stori z določenim razlogom. Z leti sem se naučila, da mu lahko stoodstotno zaupam, zato sledim njegovim napotkom, saj vem, da je to najlažja pot do uspeha,« s pohvalami na račun 62-letnega celjskega strokovnjaka ne skopari naša vrhunska športnica.

 

Ne more verjeti, kaj vse se dogaja za štirimi stenami

Zdaj pomaga Fabjanu in svoje bogato znanje prenaša na mlajše pri najuspešnejšem slovenskem klubu Z'dežele Sankaku. Za nameček je pred leti spisala priročnik Varni s Petro in ustanovila istoimenski klub, v katerem ženske uči samoobrambe. »V klubu imam okrog 30 žensk, med njimi tudi žrtve nasilja. Ko slišim, kaj vse so prestale nekatere, ne morem verjeti, kakšne stvari se pri nas dogajajo za štirimi stenami. Zdi se mi, da je to mogoče le v filmih,« zmajuje z glavo judoistka s šestimi kolajnami na evropskih prvenstvih in kar 32 v svetovnem pokalu.


Ob tem poudari, da moramo imeti do slehernega nasilja ničelno toleranco. »Ker se ženske po moči seveda ne moremo kosati z moškimi, moramo v takšnih primerih izkoristiti prednosti, ki nam jih je dala narava. Moramo biti bolj zvite in dva koraka pred napadalcem – kakor pri šahu,« je razkrila Nareksova, ki svoje varovanke z vadbo skozi naraven in intuitiven sistem uči najučinkovitejše tehnike samoobrambe, s katero si povečajo samozavest in občutek varnosti.