Dekleta pa v jok: samskih skoraj ni več!

Ne zgolj en fant, ki bi si ga sleherna mama želela za zeta, kar 14 jih je pred vsakim dvobojem odbojkarskega evropskega prvenstva v Stožicah, ki so pokale po šivih, ponosno prepevalo Zdravljico. Podobno kot že pred štirimi leti, ko so bili v podobni zasedbi srebrni v Sofiji, so osvojili javnost s srčnostjo, predanostjo, dostopnostjo in pozitivnostjo. Toda odbojkarji niso takšni le na parketu, temveč tudi v zasebnem življenju.

Najstarejši v igralskem kadru na tem turnirju je 35-letni korektor Mitja Gasparini, ki bi skorajda lahko bil oče reprezentančnemu benjaminu, zelo obetavnemu sprejemalcu Roku Možiču, ki je dopolnil šele 17 pomladi, a ga je selektor Alberto Giuliani tik pred prvenstvom z zadnjim rezom črtal s seznama. Toda priložnosti bo imel še več kot dovolj. Golobradi Mariborčan je sin nekdanjih odličnih odbojkarjev Mojce in Petra Možiča, vseeno pa izbira tega športa zanj ni bila samoumevna, kot otroku sta mu namreč dišala tudi nogomet in košarka, preizkusil se je celo – za Mariborčana netipično – v smučarskih skokih. No, na snegu bi se stežka znašel s 197 centimetri, »nič ne bi imel proti, če bi še malo zrasel«, se je namuznil v enem od pogovorov.

Poroke in pleničke

Ker Roka na tem prvenstvu ni v moštvu, je najmlajši član tudi najvišji: bloker Sašo Štalekar je maja dopolnil 23 let, torej raste ne več, kar ga verjetno ne moti, glede na to, da se mu merilna letev ustavi šele pri 214 centimetrih. Pred njim je bil višinski rekorder v izbrani vrsti ravno tako bloker Matej Vidič (208 cm), zdaj odličen strokovnjak za informacijsko varnost.

Nazaj h Gaspariniju. Ni le zdajšnji reprezentančni starosta, temveč tudi eden od igralcev, ki so se že preizkusili v očetovski vlogi. Izolan je oddan že sedem let in ima s soprogo Deborah dve hčerki, Galo in Anabel, a je družino skoraj nemogoče ujeti ob slovenski obali, ravno poleti ima namreč Mitja vrhunec reprezentančnih akcij. Po treh letih življenja v Južni Koreji se je dobro privadil na tamkajšnje posebnosti, se naučil nekaj korejskih besed in uporabe palčk kot pribora, v intervjuju je celo dejal, da se mu zamisel, da bi v Aziji kar ostal, ne zdi slaba, ima pa nekaj lepotnih napak. Domotožje, denimo, saj ga je v Koreji sicer spremljala družina, drugi svojci pa so kajpak v Sloveniji. Žena Deborah bi ga pohvalila, če bi jo vprašali o tem, kako se znajde pri družinskih opravilih. »Seveda sem menjal tudi pleničke. Tisti očka, ki jih ne, zame ni pravi očka,« je dejal nekoč z nasmeškom.



Še več izkušenj v očetovski vlogi ima priljubljeni podajalec, Velenjčan Dejan Vinčič, ki je ravno med prvenstvom dopolnil 33 let. S srčno izbranko Gordano imata namreč tri otroke: Luko, Anastasijo in malega Liama, ki se je rodil med Dejanovimi pripravami na predlansko evropsko prvenstvo na Poljskem. Seveda se spodobi, da je v »klubu oddanih« tudi še tretji najizkušenejši reprezentant, Vinčičev mariborski vrstnik Alen Pajenk. Pred štirimi leti je na Maldivih srce oddal Mileni, s katero sta si dom ustvarila v Beogradu. Alen je bil v zgodnjih najstniških letih atlet, skakalec v višino, a je moral to poglavje zaradi težav s hrbtom zapečatiti že pri 15 letih. Zanimivo je, da je tudi njegova sestra Sara Hutinski odbojkarica, ki ravno tako igra na blokerskem položaju in je dolgoletna članica izbrane vrste. Bratsko-sestrskega rivalstva med njima ni bilo nikdar, ves čas si stojita ob strani, se podpirata in spodbujata.

Kitajska, Koreja, Slovenija

Tudi koroški sprejemalec Klemen Čebulj pritegne veliko pogledov deklet, a je prav tako zaseden. Njegovo srce je osvojila žena Sara, s katero imata trilet­nega sinčka Louisa, ki je že dobro podkovan o odbojki in slovenski reprezentanci. »To mu je bilo verjetno položeno že v zibelko,« je prepričan 27-letnik, ki poudarja, da ima največjo podporo in spodbudo ravno v družini. Del zadnje sezone si je kruh služil na Kitajskem, v Šanghaju sta mu skoraj ves čas družbo delala tudi žena in sin, da bi se tam ustalil, pa si ne predstavlja: »Življenjski slog in ritem ne bi mogla biti bolj drugačna. Predvsem med Kitajci manjka pristnega človeškega stika. Zato sem bil vrnitve v Evropo toliko bolj vesel.«



Njegov koroški sosed, reprezentančni kapetan Tine Urnaut, izhaja iz najbolj odbojkarske dinastije v Sloveniji. Njegov oče Adi je legenda tega športa, tudi mami Aniti je ljuba odbojkarska žoga, prav tako Tinetovima polbratoma Andreju, nazadnje trenerju ACH Volleyja, in Matjažu. Andrejev sin Aljoša Urnaut je lepe dosežke nizal v dvorani in na mivki – ko se torej Urnauti zberejo ob družinskem kosilu, ni dvoma, kaj je rdeča nit pogovora. Domala vsi njegovi svojci sodelujejo tudi pri Tinetovem vsakoletnem odbojkarskem kampu – oče kot strokovni vodja, polbrata kot trenerja, mati kot pedagoška vodja. Pa Tine zasebno? Navdušen je nad ribolovom (njegov rekord je osemkilogramski ugor), zadnji dve leti je v zvezi z Beatrice Agostini, pred tem je bil v razmerju z Giorgio Costa.

Najmlajši navijač

Najbolj svež očka med odbojkarskimi reprezentanti je izvrstni libero Jani Kovačič, z izvoljenko Karin sta se aprila razveselila prihoda 53 cm velikega in 3870 gramov težkega sinčka Naja. »Ponos, neizmerno veselje in nepopisna sreča,« je tedaj sporočil 27-letni Primorec Jani, ljubitelj videoigric, ki ravno tako izhaja iz odbojkarske družine, tudi njegov starejši brat Andrej se je namreč potil po parketih, kanalskemu Salonitu je bil zvest četrt stoletja.



Med mlajšimi in pri nežnejšem spolu najbolj zaželenimi odbojkarji je tudi 23-letni Jan Kozamernik, toda – dekleta, pozor, niti on ni več samski! Njegovo srce je osvojila Gorenjka Urška Sajovic, nekdanja odbojkarica, ki pa je šport opustila zaradi šolskih obveznosti. Ob parketu jo je videti pogosto, saj redno spremlja visokoraslega »Kozico« (205 cm) na tekmah. Jan je prve športne korake naredil kot nogometni vratar, že v osnovni šoli pa ga je v odbojko potegnil njegov najboljši prijatelj. Njegova kariera se je doslej strmo vzpenjala, vendar z odhodom v tujino ni hotel prehitevati, (naj)prej je želel pod streho spraviti študij na fakulteti za elektrotehniko.



V finalu evropskega prvenstva ne bo drugega podajalca Gregorja Ropreta, ki je moral dan pred polfinalom s Poljsko na operacijo slepiča. Tridesetletnik je sin prvega moža slovenske odbojke Metoda Ropreta, tudi njegova sestra Petra je bil nekoč uspešna podajalka. Še to: Gregorjev bratranec in vrstnik je hokejist Anže Ropret. Bodo pa v Parizu v igralskem kadru še Jan Klobučar, Uroš Planinšič, Matic Videčnik, Alen Šket ter Žiga in Tonček Štern, edina bratska naveza v zdajšnji generaciji. Ker prihajata iz Slovenske Bistrice, ni čudno, da sta bila nekoč obetavna judoista v tamkajšnjem JK Impol.