Čisti adrenalin in ura resnice v Monzi: se obeta velika fešta Ferrarija?

Monza, "pista magica", katedrala hitrosti. Nobeno dirkališče na svetu iz avtomobila ne iztisne toliko energije kot meka italijanskega motošporta, Autodromo Nazionale Monza. Ne samo motorji in gume, trpi vsak vijak, vsaka matica, vsak mikro čip. Na 5793 metrov proge kar 75 odstotkov časa vozniki formule 1 pritiskajo plin na polno. Tako bo tudi jutri, ko se bo ob 15.10 začela 14. dirka v svetovnem prvenstvu.

Leta 2004 je Kolumbijec Juan Pablo Montoya na VN Italije kvalifikacijski krog prevozil s povprečno hitrostjo 261 km/h, kar je še vedno rekord v formuli 1. Ponaša se tudi z najvišjo hitrostjo – 370 km/h. V Monzi gre res zgolj za hitrost: dolge ravnine, hitri ovinki, široke šikane. Hitrost pa potrebuje moč in pri Ferrariju, Mercedesu, Renaultu in Hondi bodo doživeli uro resnice: kdo lahko ustvari največ moči.



Če sklepamo po zadnji dirki prejšnji konec tedna v Spaju, je v prednosti Ferrari, ki na zmago na domačem dirkališču čaka že osem let, odkar je Fernando Alonso dobil VN Italije 2010. Sebastian Vettel je že v prvem krogu na ravnini švignil mimo Lewisa Hamiltona in se ni več oziral nazaj, Anglež pa se je spraševal, od kod Ferrariju dodatna moč.

Kaj se lahko spremeni v enem tednu? Ne prav dosti, ampak sezona nas uči, da na nobenem dirkališču ne moreš vnaprej napovedati favorita. Ko je omenjeni Montoya postavil rekord, je njegovega williamsa poganjal BMW-jev trilitrski desetvaljnik, ki je zmogel 950 konjskih moči. Prvič od takrat so v F1 motorji, ki lahko presežejo to vrednost in dosežejo magično mejo 1000 KM. To bo zares paša za oči in ušesa, ko se bo 20 dirkalnikov pognalo s štarta. Čisti adrenalin!
 

Hamilton "prešprical" novinarsko konferenco

Vettel, ki za Hamiltonom v skupnem seštevku zaostaja še za 17 točk, odkar je dobil Belgijo, verjame, da lahko Ferrari naredi Mercedesu, kar mu je slednji počel v Monzi v zadnjih štirih letih, ko je vselej osvojil najboljše štartno mesto in zatem vpisal zmago. Toda njegova dominantnost zdaj že močno peša, Ferrari je tisti, ki deluje bolj prepričljivo, Vettel pa si silno želi prvič razveseliti tifoze. Hkrati pa se zaveda, da je pretirana samozavest lahko dvorezen meč.

"Dober je občutek, da smo dosegli tako visoko raven," je poln optimizma Nemec, ki nima nič proti, če ima nekaj konjskih moči več kot tekmec Hamilton, s katerim bije tesno bitko za peti naslov svetovnega prvaka. "Zakaj bi imel slabo vest? Ne pozabite, da je bil v zadnjih petih letih Mercedes neprekosljiv, zlasti v moči, vsi ostali smo mu zavidali. Nič ni na narobe, če je kdaj Mercedes v položaju, ko ni več tako zaverovan vase," se zasuka v razmerju moči prav nič ne brani Vettel, ki že ve, kako je zmagati v Monzi, toda ne, kako je, če tam zmagaš v rdečem dirkalniku, ponosu Italije.



Sicer je zmagal za italijanski Toro Rosso leta 2008, a to se pač ne more primerjati. Ko je slavil prvo mesto z Red Bullom v letih 2011 in 2013, je bil tudi deležen glasnih žvižgov s tribun, kakršne lahko tokrat pričakuje Hamilton, še bolj, ker ga zaradi osebnih razlogov, kot so sporočili iz Mercedesa, sploh ni bilo na uvodni novinarski konferenci.

"Vse je v barvi dirkalnika in znamki motorja," se Vettel zaveda, da se navijači, zlasti na Apeninskem polotoku, poistovetijo z znamko in ne voznikom, če le ni Italijan, Italijana pa ta čas ni v karavani. Zadnji Italijan, ki je dobil dirko F1, je bil leta 2006 Giancarlo Fisichella.



Zadnji, ki je dobil Monzo, pa je bil leta 1966 Ludovico Scarfiotti s ferrarijem. "Ko sem prvič tukaj zmagal, so bili vsi veseli. Mislil sem, da zaradi mene in dobre dirke. A ko sem zmagal v drugačnih barvah, niso bili tako veseli. Spraševal sem, kaj sem storil narobe. Zdaj vem, v čem je skrivnost," je Nemcu zdaj že bližje sredozemski temperament.
 

Večno mladi Räikkönen za novo pogodbo

V drugem ferrariju bo sedel Kimi Räikkönen, zadnji, ki je rdečim iz Maranella prinesel naslov svetovnega prvaka, to je bilo leta 2007. Zdaj se Finec bori, da bi mu pogodbo podaljšali še za eno leto. Da bi mu leta prišla do živega, noče niti slišati. "Čisto nič drugače ne dirkam kot pred desetimi leti," je povedal 38-letnik, ki mu gre dobro, je tretji v skupnem seštevku, le smola v prvem zavoju mu je preprečila, da bi v Spaju vpisal šesto zaporedno uvrstitev na zmagovalni oder. Na njem je bil že osemkrat, trije odstopi so mu preprečili, da bi se boril za vrh, kar ni slabo za voznika, ki je več kot očitna številka 2 v moštvu.

Če bi mu uspelo zmagati prvič po letu 2013, ko je vozil za Lotus, bi se mu šefi težko odrekli, vzhajajoče zvezda Charles Leclerc bi v tem primeru še moral malce počakati. "Ne bi me bilo tu, če ne bi bil prepričan, da sem še vedno hiter in sposoben zmagovati, sam si postavljam merila," je še povedal sicer redkobesedni in zadržani Kimi, eden najbolj priljubljenih mož v paradnem motošportu.

Včerašnji prvi prosti trening je potekal v dežju. Sebastian Vettel je odpeljal samo štiri kroge, ker so mu zamenjali menjalnik. Najhitrejši je bil Sergio Perez (Force India).