Cerar, Kolman, Pegan in Petkovšek o Štuklju kot vzorniku

Na osrednji slovesnosti Štukljevega leta v olimpijskem vadbenem centru v Češči vasi pri Novem mestu, novi veliki pridobitvi slovenskega športa, so govorniki spomnili na 120-letnico rojstva Leona Štuklja, "ene od korenin in dela našega narodnega izročila", pred tem pa so odprli tudi razstavo o njegovem življenju.

Pred slovesnostjo z naslovom Iz roda v rod duh išče svojo pot je Aljaž Pegan, nekdanji svetovni in evropski prvak na drogu, uradno odprl razstavo o enem izmed najboljših slovenskih športnikov vseh časov in svetovnih legend. Razstava Leon 120 let bo v Dolenjskem muzeju na ogled leto dni, delno pa jo bodo pozneje preuredili v stalno razstavo. Razdeljena je na tri dele. Prvi predstavlja Štuklja kot Novomeščana in navdih, v drugem delu je izpostavljeno njegovo sokolstvo, v tretjem pa njegovo zasebno življenje.

Oba osrednja dogodka Štukljevega leta sta pritegnila številne nekdanje in sedanje športne rodove na čelu z Miroslavom Cerarjem, ki je v gimnastiki na velikih tekmovanjih osvojil doslej nepreseženih 30 odličij. Njegov rod je nadaljeval telovadno tradicijo, ki jo je s Štukljevim v narodno budniškem pogledu širše utelešalo predvojno slovensko sokolsko gibanje.
 

Nove rodove očaral tudi z žarom

"S Štukljem sem se seznanil že kot pionir in potem ohranil stike ter bil eden redkih, ki mu je dovolil tikanje. Josip Primožič Tošo je bil sicer uspešnejši na SP od Štuklja, ki pa je bil pred vsemi po uspehih na OI. Poleg gimnastike sem se s Štukljem lahko pogovarjal tudi o pravu. Ni pa bil v javnosti prisoten šele po univerzijadi v Zagrebu nekaj let pred osamosvojitvijo, ampak prej. Že leta 1961 in pozneje smo hodili na njegove predstavitve, tudi v Beogradu sva bila hkrati pred televizijsko kamero. Ni pa imel želje, da bi kot trener ali drugače sodeloval v gimnastiki," je spomnil 79-letni pravnik Cerar.

Po Cerarjevi generaciji je dolga leta zevala praznina, ko gre za udeležbo slovenske gimnastike v svetovnem vrhu, nato pa je prišel sedaj 51-letni Lojze Kolman, po katerem so poimenovali tudi prvino. "Kot otrok Cerarjeve zgodovine ga nisem poznal, pozneje pa sem spoznal njegovo veličino in ko je on prišel na tekme je bil čisto drugi naboj. On in Cerar sta bili za nas pravi legendi z velikimi in nedosegljivimi izidi. Potem pa vidiš, da se da in smo lažje hodili na treninge," je dejal Kolman, bronast na EP 1999.



Mitja Petkovšek je bil v zadnjem obdobju edini slovenski telovadec, ki je sodeloval na OI, tam odličja ni dobil, ob 12 kolajnah na velikih tekmovanjih pa ima dve zlati s SP in štiri z EP. "Šele pozneje, ko sem postal vrhunski telovadec, sem se v polnosti zavedal Štukljevih uspehov. Že kot otroci pa smo čutili nek poseben žar okrog njega, to, da je res nekaj posebnega," je dejal 41-letni Petkovšek in tako kot številni gostje napovedal še več obiskov Štukljeve razstave "zaradi gurmanskih stvari, ki so postavljene na ogled".

"Štuklja sem spoznal že v mladih letih, ko sem hodil v Maribor na tekmovanja. Teh se je vedno rad udeleževal in posebej vestno spremljal vaje na krogih in drogu, kjer je bil olimpijski prvak. Za nas so bili ti nastopi pred njim nekaj posebnega. Zaradi svoje čilosti je na večer svojega življenja postal svetovni popotnik in globalna zvezda ter promotor zdravega načina življenja ter naše države," pa je dejal 44-letni Aljaž Pegan. Osem kolajn na velikih tekmah je osvojil, od tega po eno zlato na SP in EP.
 

Dvorana za treninge tudi pozimi

Ena glavnih pridobitev Štukljevega leta je Olimpijski vadbeni center, v katerem bodo imeli atleti v domovini prva državna prvenstva v krožnih tekih na 200-metrski stezi. Kolesarji bodo imeli možnost trenirati olimpijske discipline velodroma, prav pa bo prišel tudi triatloncem in drugim športnikom.

Generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije Blaž Perko je napovedal sodelovanje krovne organizacije športa pri delovanju centra. "Končno imamo v državi prvo dvorano za treninge in tekmovanja tudi pozimi. Imamo zelo veliko lepih objektov na prostem, sedaj imamo tudi 200-metrsko pokrito stezo, obenem pa se že veselimo začetka gradnje nove dvorane v Ljubljani," je dejal predsednik Atletske zveze Slovenije Roman Dobnikar.

Tako on kot predsednik Kolesarske zveze Slovenije (KZS) Tomaž Grm sta nov center ocenila kot velik mejnik za panogi, v kateri delujeta. KZS čaka dokončna vzpostavitev strokovnih ekip za vadbo in učenje kolesarstva na stezah. "Vsekakor se bo to zgodilo, preden bo postavljena proga na velodromu, torej v kratkem. Želimo namreč izkoristiti dane pogoje in se uvrščati na velika tekmovanja tudi v tem delu našega športa," je napovedal Grm.