Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Drugi športi

Bolj zgodaj na traso enega kroga po prestolnici

Ljubljanski maraton letos še v manjšem obsegu kot v predkoronskem času.
Ljubljanski maraton bo spet tekaško napolnil ulice v prestolnici. FOTO: Blaž Samec
Ljubljanski maraton bo spet tekaško napolnil ulice v prestolnici. FOTO: Blaž Samec
Š. R., STA
11. 10. 2022 | 14:48
11. 10. 2022 | 23:11
4:57

Osrednja tekaška prireditev v Sloveniji, Ljubljanski maraton, se po dveh oziroma treh letih 22. in 23. oktobra spet vrača nazaj na dvodnevni spored. Kot je na novinarski konferenci na Magistratu dejala vodja projekta Barbara Železnik, je za zdaj na 26. izvedbo prijavljenih blizu 14.000 tekačev. Zadnji rok za prijave je 13. oktober. »Veseli nas, da se spet vračamo nazaj na ljubljanske ulice. Sobota je kot ponavadi rezervirana za šolske teke, v nedeljo pa sledi vrhunec prireditve. Za sobotni program je za zdaj prijavljenih okoli tisoč 'lumpijev' ter nekaj čez 3000 šolarjev, za nedeljo pa imamo skoraj že 10.000 prijav. Prijave so sicer še odprte do 13. oktobra,« je povedala Železnikova.

Sobotni program sledi tradiciji in bo na ljubljanskih ulicah potekal med 11. in 17. uro, nedeljski, ki sovpada s predsedniškimi volitvami, pa bo sledil lanskemu urniku. Organizatorji so tekmovalne teke preložili na zgodnejšo uro, tudi zaradi bolj ugodnih temperatur. Start tekov na 42 in 21 km bo tako ob 9. uri zjutraj, na 10-kilometrsko razdaljo pa se bodo tekači podali ob 9.45. Za razliko od lani bo trasa potekala v enem krogu, polmaraton pa bo tudi letos štel za slovensko državno prvenstvo.

Brezplačen mestni promet

Železnikova je ob sami prireditvi poudarila dva spremljevalna projekta. Prvi z naslovom Gremo v Ljubljano je namenjen povabilu tekačem iz vse Slovenije ter Hrvaške in Srbije, saj so organizatorji obiskali pet slovenskih mest in vabili ljudi, naj se jim pridružijo. Druga zgodba, ki poteka ob maratonu, pa je tako imenovani rožnati maraton z namenom osveščanja o pomenu zdravega načina življenja in zgodnjega odkrivanja raka dojk.

Letos bo teklo manj afriških maratoncev, kot v preteklih letih. FOTO: Roman Šipić
Letos bo teklo manj afriških maratoncev, kot v preteklih letih. FOTO: Roman Šipić

Čeprav 26. ljubljanski maraton sovpada s prvim krogom predsedniških volitev, je direktor Državne volilne komisije (DVK) Dušan Vučko poudaril, da bodo v sodelovanju z organizatorji volivcem omogočili čim bolj neoviran dostop do volišč. Do 8.45 in po 15. uri bo ves promet v mestu v celoti sproščen, prej naj si volivci pomagajo z Ljubljanskim potniškim prometom. »Po dogovoru naj volivci tudi v času maratona za oddajo glasu ne bi čakali več kot 20 minut,« je še ocenil Vučko. Kot sta zatrdila direktor LPP Peter Horvat ter vodja Mestnega redarstva MOL Roman Fortuna, bo uporaba avtobusov LPP celo nedeljo brezplačna, prav tako parkiranje na parkiriščih P+R. Prevoz bo zagotovljen tudi do volišča Omnia na Gospodarskem razstavišču, na voljo pa bodo prevozi z mestnimi električnimi vozili kavalir.

Okleščen proračun

Organizatorji so se letos v tako imenovanem prehodnem obdobju za tovrstne tekaške dogodke po pandemiji novega koronavirusa odločili za nekoliko zmanjšan obseg maratona. Kot je povedal Gabrijel Ambrožič, ki je zadolžen za nabor vrhunskih tekačev, so letos povabili zgolj po šest tujih maratoncev ter maratonk, med njimi je tudi zmagovalec iz leta 2019, Etiopijec Kelkile Gezahegn Woldaregay. Nastopili pa bodo tudi vsi najboljši Slovenci. Organizatorji so napovedali, da med maratonci pričakujejo čas okrog 2:07 ure, med maratonkami pa 2:21 ure. Kot so dejali, sta to dobra časa, ne pa vrhunska.

»Naš namen letos je zlasti ta, da zadržimo oznako Svetovne atletike (WA). Letošnji maraton smo začeli načrtovati takoj po koncu lanskega, tudi januarja je bila situacija glede covida-19 še kar skrb zbujajoča. Zato smo se odločili, da letos pripravimo maraton v nekoliko manjšem obsegu. Tudi prihodki, čeprav smo z njimi zadovoljni, niso na ravni predkoronskih let,« je pojasnil Ambrožič in dodal, da so organizatorji za letos tudi bistveno oklestili proračun. »Če je bil ta v predkoronskih časih krepko čez milijon evrov, lahko povem, da je zdaj krepko pod milijonom evrov,« je dejal Ambrožič in dodal, da so za letos sledili ne le svojim usmeritvam, temveč tudi mednarodnim.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine