Ana Polak Petrič: Odločitev o preložitvi olimpijskih iger pričakovana

Slovenska veleposlanica na Japonskem Ana Polak Petrič je bila že v prvem letu službovanja tesno vpeta v projekt olimpijskih iger v Tokiu. Po preložitvi iger za leto dni je Polak Petričeva v pogovoru za STA povedala, da so takšno odločitev že nekaj časa pričakovali. »Sprejemamo jo kot razumno in pametno,« je dejala nekdanja vrhunska športnica. Nekdanja slovenska reprezentantka v ritmični gimnastiki se je v svojem prvem letu službovanja v deželi vzhajajočega sonca zelo veselila velikega izziva, poletnih olimpijskih in paraolimpijskih iger, ki bi se morale začeti 24. julija.

»Olimpijske in paraolimpijske igre ter priprave nanje bodo zagotovo eden največjih izzivov, ki me čakajo v mandatu štiriletnega službovanja na Japonskem. Izziv zato, ker je priprava na tak dogodek za vsako državo naporna, vendar sem prepričana, da nam bo v sodelovanju z različnimi akterji, Olimpijskim komitejem Slovenije (OKS), vladnimi organi, pristojnimi ministrstvi uspelo to zgodbo narediti uspešno, da bomo Slovenijo japonski javnosti in družbi predstavili na najboljši način,« je avgusta pred odhodom na novo delovno mesto dejala v pogovoru za STA. A svetovna zdravstvena kriza, pandemija novega koronavirusa je ohromila svet, prvič v dobi modernega olimpizma je Mednarodni olimpijski komite (Mok) v sodelovanju z organizatorji prestavil olimpijske igre; doslej so jih odpovedali le zaradi svetovnih vojn.

Japonski premier Šinzo Abe je ta teden skupaj s predsednikom Moka Thomasom Bachom javnosti sporočil težko pričakovano odločitev, da bodo OI 2020 na sporedu prihodnje leto, s čimer je požel val olajšanja po vsem svetu, tako med športniki olimpijci kot med športnimi zvezami in delavci. Odločitev so kot razumno in pametno sprejeli tudi na slovenski ambasadi v Tokiu, je poudarila Polak Petričeva.
 

Praktično vse od začetka službovanja na Japonskem ste bili tesno vpeti v olimpijske igre. Kako ste sprejeli odločitev tokijskih prirediteljev in Moka o preložitvi olimpijskih in paraolimpijskih iger za leto dni?

Glede na to situacijo ter hitro širjenje novega koronavirusa v svetu smo takšno odločitev že nekaj časa pričakovali, sprejemamo jo kot razumno in pametno. A seveda je zraven tudi nekaj razočaranja, saj so bile priprave že v polnem teku, veliko dela je bilo že vloženega v organizacijo. Februarja je OKS na primer že predstavil projekt Slovenska hiša v središču Tokia, pripravljen je bil program dogodkov, in drugo. Ostajamo optimistični in vemo, da bodo igre drugo leto izjemne in da se bo vse naše delo poplačalo.

Že pred odhodom na Japonsko ste se pripravljali na ta sicer prijeten, a izjemno zahteven logistični izziv, kot so OI. Bo zdaj lažje, ko bo časa za pripravo več; ste novico sprejeli z olajšanjem ali s kančkom obžalovanja?

Mešanica obojega, po pravici povedano. Več časa bo za pripravo, določene projekte, ki nam jih ni uspelo končati, bomo lahko uresničili. Bo pa leto 2021 zelo naporno, najprej olimpijske igre, nato še predsedovanje EU v drugi polovici leta. Glede na majhno ekipo veleposlaništva v Tokiu, se pripravljamo na »peklensko leto«.

Kar nekaj slovenskih športnikov je v okviru priprav na OI že obiskalo Tokio, tudi predstavniki OKS, slovenskega paraolimpijkskega komiteja. Kako ste sodelovali?

Upam, da se bodo tudi oni strinjali, a z vsemi naštetimi smo po moji oceni sodelovali zelo konstruktivno in učinkovito. Mislim, da imamo vsi pred sabo skupen cilj - da bomo Slovenijo na igrah kar najbolje zastopali, da bomo vsem udeležencem omogočili nepozabne igre ter da bomo Slovenijo, njene lepote, kulinariko, gospodarstvo, predstavili Japoncem v največji možni meri. In tega preložitev iger na leto 2021 ne spremeni.

Kako pa je to odločitev sprejela japonska javnost? Je čutiti bolj razočaranje ali olajšanje, da je prevladal razum?

Za Japonsko in Japonce je odločitev glede neizvedbe OI v letu 2020 velik udarec. Na eni strani gre za enormne ekonomske posledice, kar težko si je predstavljati, kako se bodo lahko zakrpale vse izgube v turizmu, gostinstvu, hotelirstvu, letalskih družbah, turističnih agencijah, itd. Kot drugo imajo te igre za japonsko prebivalstvo velik simbolen pomen, cela nacija se je po katastrofalnem potresu in cunamiju leta 2011 z vso vnemo pripravljala na te igre, tudi olimpijska bakla naj bi svojo pot po Japonski začela prav v Fukušimi kot znak preživetja, obnove in moči japonskega naroda. Ampak Japonci so trdoživi, in bodo, o tem sem prepričana, preložitev iger sprejeli ter bodo z vztrajnostjo in trudom leta 2021 organizirali nepozabne olimpijske igre.

Kako se na Japonskem spopadajo s pandemijo novega koronavirusa? Številke glede okuženih so kar spodbudne, pa vendar mnogi menijo, da so realno dosti večje ... So napovedani kakšni novi ukrepi?

Mi se s problemom širjenja koronavirusa soočamo že od prvih dni januarja, strah med ljudmi in soočenje z resnostjo položaja pa sta nastopila po tem, ko se je v pristanišču v Jokohami zasidrala križarka Diamond Princess in na kateri je iz dneva v dan zbolevalo več ljudi, na ladji je bilo tudi šest Slovencev. Na Japonskem smo kot eni prvih doživeli zaprtje šol, odpoved športnih dogodkov in množičnih prireditev ter več ali manj prazne ulice. Danes je vse nekoliko bolj sproščeno, ljudje občudujejo cvetenje češenj (sakura), Tokio je obarvan v belih in nežno rožnatih cvetovih. A kljub tem lepotam je zaznati nelagodje in skrb, številke okuženih se v zadnjih dneh večajo, sploh v Tokiu. Zato je županja mesta prosila ljudi, da naj čim več ostanejo doma, naj delajo od doma in naj se ne družijo. Kako bo naslednjih dneh in tednih, je težko napovedati. A glede na to, da je Japonski z različnimi ukrepi ter s pomočjo discipline njenih prebivalcev doslej uspelo, že skoraj tri mesece, zajeziti množičen izbruh bolezni, verjamemo v presojo oblasti in ustreznost njihovih dejavnosti.

Kako pa ste vi prestali selitev na drug konec sveta, ste se že povsem privadili novemu okolju?

Selitev z družino v tako oddaljene kraje ni nikoli enostavna. Vsi smo se morali navaditi na novo okolje in nove navade. Ob tem je prisotno še dejstvo, da se naenkrat ne moreš več srečati z družino, prijatelji, znanci. A ker je delo tako intenzivno, časa za domotožje ni veliko. Takoj ob nastopu mojega mandata je v Tokiu potekalo ustoličenje novega japonskega cesarja, ki se ga je udeležil predsednik Borut Pahor, jeseni smo imeli še številne druge obiske visokih in pomembnih slovenskih predstavnikov. Leto 2020 se je začelo z doslej največjo gospodarsko konferenco in delegacijo Slovenije na Japonskem, potem pa je vse prekinil koronavirus. Zdaj se pri svojem delu že nekaj časa posvečamo predvsem pomoči slovenskim državljanom pri vrnitvi domov, te dni s Filipinov.

Kaj vam je najbolj všeč pri življenju na Japonskem? Kaj najbolj pogrešate?

Najbolj mi je všeč japonska vljudnost, prijaznost v komunikaciji ter spoštljiv odnos med ljudmi. Zdaj, ko so na obisku Slovenci, opazim, kako smo bolj glasni, nepotrpežljivi, robati v obnašanju in komunikaciji. Ne sodim, kaj je bolje, a razlika je očitna.
Najbolj pa pogrešam izlete v čudovito slovensko naravo ob koncu tedna. Slovenci se včasih ne zavedamo, kaj imamo. V Tokiu se zelo dobro počutim, je čisto in organizirano mesto, a možnosti spontanega skoka v hribe ali na morje za en dan ni.

Kako vam gre japonščina?

Ne prav dobro. To je izjemno zahteven jezik in imam premalo časa, da bi se mu posvetila. Mogoče mi uspe po olimpijskih igrah 2021.