Rusi odštevajo dneve do začetka spektakla

Ljubljana – Mesec dni do začetka športnega spektakla leta 2018 je vse nared za igro, trdijo Rusi, organizatorji 21. svetovnega prvenstva v nogometu. Največja država na svetu ponosno pričakuje začetek turnirja 32 reprezentanc, ki ga bosta na drugi junijski četrtek ob 17. uri odprla gostiteljica Rusija in Saudova Arabija.

Natančno 583.267 sedežev na dvanajstih štadionih v enajstih ruskih mestih torej že odšteva dneve do začetka globalne nogometne veselice, ki vsaka štiri leta ustavi čas tudi v državah, ki se jim ne uspe prebiti na enomesečni spektakel. Kaliningrad, Sankt Peterburg, Moskva, Rostov na Donu, Soči, Nižnij Novgorod, Saransk, Volgograd, Kazan, Samara in Jekaterinburg so mesta – od zahoda proti vzhodu –, v katerih najbolj vneto izpostavljajo plakate z vsebinami mundiala in junija pričakujejo največji vrvež.
 

Od milijona do milijarde evrov

Približuje se prvo svetovno prvenstvo v nogometu na tleh vzhodne Evrope in prvi mundial na stari celini po Nemčiji 2006. Nastop na turnirju si je zagotovilo dvajset reprezentanc, ki so igrale tudi pred štirimi leti v Braziliji, med njimi je tudi branilka naslova Nemčija. Rusija 2018 bo ob tem zgodovinski turnir za dve debitantki – Islandijo in Panamo. Prav slednja bo s tržno vrednostjo 1,05 milijona evrov – na papirju – daleč najskromnejša zasedba na prihajajočem turnirju, povsem drugače kot denimo Francija, ki z 1,07 milijarde evrov vredno reprezentanco kotira na vrhu deset milijard evrov vredne pisane zasedbe 32 izbranih vrst.



Zanimivo, kaj lahko se zgodi, da bo prav ruski mundial zadnji festival visokooktanskega nogometa pred napovedano širitvijo z 32 na 48 držav udeleženk prvenstva. Širitev je resda načrtovana za leto 2026, toda do nje bi lahko prišlo že štiri leta prej, ko bo nogometna razstava v Katarju. Predsednik Fife Gianni Infantino je namreč potrdil, da je prejel uradno pobudo južnoameriške konfederacije (Conmebol) za širitev na 48 ekip že za leto 2022, predlog bi pri priči podprla tudi večina afriških in azijskih držav, kar bi bilo dovolj za njegovo sprejetje. Toda kdo ve, ali si želi Fifa odprto vojno z najbogatejšimi evropskimi klubi (ECA), ki odločno nasprotujejo kakršnemu koli posegu v urnik do leta 2024. To nam je potrdil tudi prvi mož ECA Andrea Agnelli v nedavnem intervjuju za Sobotno prilogo.
 

Skomina v igri za prvi žvižg

Če bi prišlo do širitve, bi lahko delno padla tudi kakovostna raven igre na mundialu, četudi to – samo po sebi – ni posebej verjetno. Največ bi namreč pridobili Afrika (s sedanjih 4,5 mest na 8 mest) in Azija (s 5 na 9), sledili bi Evropa (s 13 na 16) in Južna Amerika (s 4,5 na 6). Kakovost večih evropskih in južnoameriških selekcij seveda ne bi bila vprašljiva, težje je oceniti, kako bi bilo z devetimi azijskimi reprezentancami in eno oceanijsko, ki bi imela po novem eno zagotovljeno mesto na mundialu.
Strateški premiki bi bili možni na junijskem zasedanju Fife v Moskvi, a tudi tedaj bo na dnevnem redu nekaj drugega. Na 68. Fifinem kongresu bodo namreč odločali o podelitvi organizacije SP 2026, tekmeca pa sta le dva – Maroko in ameriške sosede Kanada, ZDA in Mehika. V boj se je nedavno vključil tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je javno opozoril nekatere revnejše članice Fife, naj ne glasujejo proti Američanom. Junija bo torej zelo živahno.
Kakorkoli, mesec dni do mundiala je vse pripravljeno za prvi sodniški žvižg, ki bi lahko prišel tudi iz piščalke najboljšega slovenskega sodnika Damirja Skomine. Organizatorji šampionata lahko le upajo, da bodo navijači lahko uživali tudi v mojstrovinah največjih asov te igre, kakršni so Cristiano Ronaldo, Lionel Messi in Neymar.