Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Oder

Utopije ni več, danes živimo v distopiji

SNG Drama Ljubljana gosti uprizoritve mednarodne gledališke trilogije Cement po drami Heinerja Müllerja.
Heiner Müller se je zgledoval po istoimenskem sovjetskem socrealističnem romanu. FOTO: Peter Uhan
Heiner Müller se je zgledoval po istoimenskem sovjetskem socrealističnem romanu. FOTO: Peter Uhan
15. 9. 2022 | 10:30
6:14

»Cement je ena od največjih ljubezenskih zgodb svetovne dramatike,« je o delu nemškega dramatika zapisal režiser ter z avtorjem priredbe in dramaturgom Milanom Ramšakom Markovićem soustvarjalec trilogije Sebastijan Horvat. V treh uprizoritvah jo bodo do sobote odigrali ansambli Zagrebškega gledališča mladih, SNG Drama Ljubljana in Beograjskega dramskega gledališča.

Prvi del mednarodne gledališke trilogije je nastal v Zagrebu v sezoni 2020/21, a sta snovalcem preprečila načrte za uprizoritve popolno zaprtje javnega življenja zaradi nastopa pandemije covida-19 ter potres, ki je prizadel hrvaško prestolnico. Tudi zdaj, ko bodo vsi trije deli na ogled v Ljubljani, bo njihov le v obliki posnetka, ki mu bodo sledile dodatne razlage oziroma vodstvo Sebastijana Horvata in Milana Ramšaka Markovića, saj jim gostovanje otežujejo neugodne finančne razmere. A kot je povedala direktorica gledališča Snježana Abramović Milković, upajo na uspešno izvedbo Cementfesta v Zagrebu prihodnje leto.

Tri izvedbe, tri perspektive

Prav zagrebška verzija Müllerjeve drame iz leta 1972, pri kateri se je naslanjal na istoimenski roman klasika sovjetske socrealistične književnosti Fjodorja Vasiljeviča Gladkova (1883–1958), »najbolj intenzivno spregovori o perečih družbenih vprašanjih povojnega sveta in spreminjanju tradicionalnih družinskih okvirov«. Gladkov je roman, ki velja za njegovo najpomembnejše delo in je »literarni spomenik dobi zgodnje industrializacije v Sovjetski zvezi«, objavil leta 1925. Napisal ga je na podlagi lastne izkušnje dela v cementarni, v katero se je kot boljševik zatekel leta 1918, med rusko državljansko vojno. »Distopija, ki jo prikazuje predstava, je to, kar živimo danes,« je na torkovi novinarski konferenci poudarila Snježana Abramović Milković. »Utopije ni več.« Sebastijan Horvat je že tedaj napovedal, da bo Cement trilogija, je dodala.

Ljubljanska uprizoritev, v kateri igrata glavno vlogo Marko Mandić (Gleb) in Nataša Barbara Gračner (Daša), postavlja v ospredje intimno zgodbo protagonistov. »Namesto množice delavcev, revolucionarjev, aparatčikov, kozakov, izdajalcev, fanatikov, fantastov sta le mož in žena ter prostor med njunima telesoma in besedami,« je zapisal Horvat. Zunanji družbeni konflikt se stisne mednju. »Gledamo eksplozijo komunistične revolucije, identitetne in spolne politike, razrednega boja, feminizma, zgodovinskih opolnomočenj ter ekonomske emancipacije na prizorišču zakonske spalnice in kuhinje. Kot da se vsi politični boji začnejo na koži in brutalno zarivajo ter preizkušajo odpornost ženskega telesa. Kot da zgodovina 20. stoletja najde svoje pravo prizorišče – prostor sape med usti njega in nje,« je pojasnil. Ta izvedba je na 57. Borštnikovem srečanju prejela kar pet nagrad: Sebastijan Horvat za najboljšo režijo, Nataša Barbara Gračner in Marko Mandić za igro, Igor Vasiljev za scenografijo in Aleksandar Čavlek za oblikovanje svetlobe.

V ospredju ljubljanske izvedbe je intimna zgodba protagonistov. FOTO: Peter Uhan
V ospredju ljubljanske izvedbe je intimna zgodba protagonistov. FOTO: Peter Uhan

Predstava Cement Beograd, ki je nastala in bo na Cementfestu na sporedu zadnja, je na 54. Bitefu v Beogradu dobila veliko nagrado Mire Trailović za najboljšo predstavo. V tem primeru gre za priredbo oziroma reinterpretacijo izvirne Müllerjeve drame izpod peresa Milana Ramšaka Markovića. V glavni ženski vlogi – v predstavi nastopata »starejši verziji« Daše in Gleba z imenoma Sonja in Miloš – je Milena Zupančič, ki je povedala, da je tako v Beogradu kot drugod po območju nekdanje Jugoslavije, kjer so z njim gostovali, občinstvo Cement Beograd sprejelo izjemno. Avtorsko delo je postavljeno v sodobni Beograd ter odpira vprašanja odnosov med zasebnim in političnim, preteklostjo in sedanjostjo, mladostjo in starostjo.

Trilogijo si je mogoče ogledati v sosledju, v kakršnem je nastala, lahko pa tudi vsako predstavo posebej, je pojasnil Sebastijan Horvat. Milan Ramšak Marković je izrazil zadovoljstvo, da si bo vse tri prvič mogoče ogledati prav v Ljubljani, čeprav v okrnjeni obliki, brez zagrebške izvedbe v živo. Zanimivo bo spremljati predvsem način gledanja določene predstave v odnosu do druge oziroma drugih dveh. Ljubljanskemu Cementfestu bo predvidoma novembra sledila beograjska edicija, zagrebška pa je predvidena za februar 2023.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine