Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Živi zakladi v globoki temi in veda, ki se je porodila prav pri nas

V Sloveniji se je rodila nova znanstvena panoga – speleobiologija. Podzemlje pa je obdarjeno z najbogatejšim podzemeljskim živalstvom, kar ga pozna svet.
Na Cerkniškem jezeru se pojavlja obilje ptic, kar 256 vrst. To je evropsko pomembno počivališče za ptice selivke. Na fotografiji jata čapelj v iskanju hrane. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Na Cerkniškem jezeru se pojavlja obilje ptic, kar 256 vrst. To je evropsko pomembno počivališče za ptice selivke. Na fotografiji jata čapelj v iskanju hrane. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Boris Sket
12. 6. 2021 | 06:00
12. 6. 2021 | 10:17
25:08

V nadaljevanju preberite:


Gradivo, ki ga IUCN (ali Unesco?) najprej zahteva pred imenovanjem »svetovne dediščine«, je: opis območja, ugotovitev OUV (outstanding universal value vsestransko izstopajoča vrednota), primerjalna analiza. Slednja je pravzaprav soočenje predlaganega z že poprej varovanimi ali predvidoma varovanimi območji, ugotavljanje komplementarnosti ali pa odvečnosti novega imenovanja.

Naš PNKP meri – skupaj z varstvenim puferskim obrobjem – okroglih 1000 km2. Vključuje postojnsko-planinski jamski sistem, Križno in številne druge imenitne kraške jame, Snežnik in snežniške gozdove, Planinsko polje, presihajoče Cerkniško jezero – polje, Rakov Škocjan. Imeniten nabor kraških pojavov na območju, kjer je kras dobil svoje ime, kjer s(m)o začeli kras raziskovati, kjer so odkrili za znanost prve podzemeljske živali.

Na Cerkniškem jezeru se pojavlja obilje ptic, kar 256 vrst. Okoli sto jih tukaj tudi gnezdi. To je evropsko pomembno počivališče za ptice selivke. Med kar 22 vrstami tukajšnjih ujed je tudi imenitni orel belorepec. Imenitni sta obe štorklji, bela in črna. Ob vodi bivajo še razni ponirki, bleščeči vodomec in druga perjad, po gozdovih pa razne žolne, tudi redki triprsti detel.

Zabeležili so 640 vrst kopenskih hroščev, a domnevajo, da jih je v resnici kakih tisoč. Med njimi so lepotci, kot je alpski kozliček in razni krešiči, ter posebneži, kot je rogač.

Od manjših vretenčarjev omenimo rjavo žabo sekuljo, ki nam prireja nekaj svetovno edinstvenega. V mali Vranji jami se jih za prezimovanje zbere okoli 25.000. No, pa še ribe, ki zaradi presihanja zahtevajo posebno oskrbo – seveda če hočemo izrabiti njihovo visoko produktivnost prek naravne mere. Vsaj imenitna ščuka to gotovo zasluži. Ko smo že pri vodi, pa še tale ocvirk: pod mostom v Strženu so potopljene skale obraščene s kar tremi vrstami priraslih spužev in vsaj še dvema vrstama mahovnjakov.

Od sesalcev je obilo drobne do visoke divjadi; gotovo najimenitnejši so jelen, merjasec, ris. Nekoč že iztrebljene, vendar že dolgo na novo podomačene vrste. Pa medved, volk, celo gams, ki tukaj domujejo manj kot 20 km od središča prestolnice! Za tako urbanizirano območje, kot je Evropa, je to verjetno kar redek primer.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine