Družba BTC letos praznuje 70 let. Leta 1954 je bilo namreč ustanovljeno podjetje Centralna skladišča, predhodnik današnje družbe BTC. V teh letih smo zaradi kakovostnih vsebin in programov v Evropi postali najmočnejši City, pravi predsednik upravnega odbora Jože Mermal. V prihodnje se BTC podaja v gradnjo stanovanj, vse pomembnejši pa bo tudi zeleni prehod.

Pred petimi leti ste družbo BTC preobrazili iz dvotirnega sistema upravljanja v enotirni. Vi ste s tem zapustili izvršno funkcijo, ki ste jo opravljali več kot četrt stoletja, in postali predsednik upravnega odbora. Kako sta se od takrat spremenila vaše delo v BTC in vaša vpetost v poslovanje?

Zelo sem zadovoljen, da je preobrazba v enotirni sistem uspela. Vesel sem, da je za nami že prvi mandat izvršnega vodstva, da smo izbrali pravo ekipo, ki ima zelo dobre rezultate. Zato je kolegij glavnega izvršnega direktorja pod vodstvom mag. Damjana Kralja dobil mandat za novo petletno obdobje. Pomembno je, da ni bilo konfliktov med člani upravnega odbora in kolegijem glavnega izvršnega direktorja.

Pokazali smo se kot zelo zrele in profesionalne osebnosti za vodenje tega sistema. Po 26 letih vodenja uprave BTC sem še vedno zaposlen v tej družbi kot direktor strateškega razvoja, seveda brez pooblastil, kajti kot predsednik upravnega odbora sem neizvršni direktor. Razlog, da je prehod stekel zelo gladko, je tudi v tem, da smo ga pripravljali eno leto in sprejeli akte, ki jasno ločijo delo in pristojnosti upravnega odbora in izvršnih direktorjev.

Kateri bodo glavni izzivi izvršnih direktorjev v prihodnjih petih letih?

Poleg logistike, ki jo razvijamo že 70 let, smo ustvarili zelo široko zasnovano mesto. Zaradi kakovostnih vsebin in programov smo v Evropi postali najmočnejši city. Drugi nam ne uspejo slediti, saj smo mnogo bolj napredni. To nam potrjujejo tudi mednarodni poslovneži, kot je na primer eden največjih svetovnih vlagateljev Oliver Rothschild, ki je dejal, da bi podjetje s takšnimi programi, poslovnimi, družbenimi, inovativnimi in pospeševalnikom za zagonska podjetja, z veseljem odkupil in prevzel.

Ampak družba ni naprodaj?

Tako je. Tudi gospod Rothschild se je le pošalil, ker je vedel, kako radi imamo to podjetje. Trudimo se, da družba ni naprodaj, čeprav je ogromno interesentov. Če bi objavili razpis za prodajo družbe, bi bilo kar nekaj sto resnih igralcev, ki bi kupili BTC z vsemi programi in logistiko. Tega dragulja ne želimo spustiti iz rok, kolikor časa ga bomo lahko ohranili in ga s srcem še naprej razvijali.

Mercator praktično gradi logistični center na Letališki več kot deset let; vsakih nekaj let se odločajo, da ga bodo začeli graditi. S prevzemom Tuša, za kar sicer potrebujejo še soglasje agencije za varstvo konkurence, pa je vprašanje, ali bodo logistični center tudi zgradili.  FOTO: Leon Vidic/Delo

Glede izzivov za prihodnja leta je pomemben nadaljnji zeleni prehod, predvsem na področju energetike in energetske učinkovitosti, trajnostne mobilnosti in ozelenjevanja. Skupaj z evropskimi urbanisti in projektanti snujemo zeleno identiteto našega mesta. Lani smo zasadili več kot 500 dreves, vseh skupaj jih imamo na širšem območju BTC Cityja Ljubljana približno dva tisoč. Za večje senčenje površin smo v zadnjih letih ozelenili ključna parkirišča z drevesi, vse z namenom zmanjšanja toplotne obremenitve tega območja in za boljšo uporabniško izkušnjo obiskovalcev. Poleg tega je zelena tudi terasa na Kristalni palači, Ivo Boscarol ureja zeleno streho nad Odisejo [nekdanji Kolosej], mi smo dodatno ozelenili tri strehe v BTC in 4500 kvadratnih metrov strehe logističnega centra v Zalogu. Celovite zelene preobrazbe nujno ne potrebujemo samo mi, ampak jo potrebujeta Ljubljana in cel evropski kontinent.

Zdaj s poslovnim partnerjem Marjanom Bevkom na zahodnem delu BTC Cityja načrtujemo gradnjo stanovanjske soseske, ki jo mesto Ljubljana nujno potrebuje. Na vzhodnem delu pa bo degradirane industrijske površine po nakupu nepremičnin Žita v stanovanjsko-poslovno območje preoblikoval Ivo Boscarol.

BTC torej vstopa na področje stanovanjskih nepremičnin?

Tako je. Danes je težko reči, katere programe, ki bi bili poslovno zanimivi in tudi donosni, še potrebujemo na tem območju oziroma v Ljubljani. Teh programov je čedalje manj. Maloprodaja se resno pregreva, zato je treba dobro razmisliti, kateri so lahko dolgoročno uspešni in zanimivi za meščane. Ko vidimo, v kakšni stanovanjski krizi so mlade družine, ki nujno potrebujejo domove, in tudi poslovneži, ki prihajajo v Ljubljano, je jasno, da brez novih stanovanj ne bo šlo.

Koliko novih stanovanj bo na tem območju?

Na degradiranih industrijskih površinah planiramo gradnjo stanovanjske soseske s 300 stanovanji, za katero načrtujemo pridobitev gradbenega dovoljenja okvirno v osemnajstih mesecih. Na območju, ki ga je od Žita kupil Ivo Boscarol, pa do okoli tisoč stanovanj, pri čemer je treba opraviti resen urbanistični premislek, katere programe je na tem območju mogoče razvijati.

V okviru zelenega prehoda bomo 12.000 kvadratnih metrov zemljišč, ki smo jih kupili po 330 evrov za kvadratni meter, uredili v park. Ta nas bo skupaj z ozelenitvijo stal več kot 4,5 milijona evrov. To bo seveda znižalo donosnost projekta, a zaradi podnebnih sprememb in večje kakovosti bivanja je nujno, da zanamcem pustimo čim več zelenih površin.

Res me zanima, ali so še kje investitorji v Sloveniji, sploh pa v Ljubljani, kjer so draga zemljišča, tako veliko površino namenili za park. V njem je že danes posajenih 270 dreves, končno podobo pa bo dobil v naslednjih letih. Tudi med Atlantisom in nekdanjo letališko zgradbo ob Letališki, kjer je danes kavarna Cacao, bi lahko gradili novo stavbo, a smo to zemljišče namenili za urbani park. V prihodnje bomo nadaljevali z ozelenitvijo območja z namenom še večjega osenčenja BTC Cityja.

Predvidoma bomo prihodnje leto na skupščini ponovno kandidirali za nov mandat. A pustimo času čas, do takrat se lahko še marsikaj zgodi  FOTO: Leon Vidic/Delo

V številnih podjetjih govorijo o trajnosti in zelenem prehodu. Koliko gre pri tem za dejanja in koliko zgolj za besede?

V zeleni prehod smo v zadnjih desetih letih vložili več kot 50 milijonov evrov. Verjamemo, da bodo ljudje to prepoznali in cenili, ker se trudimo za njih. Če ne bomo delali za ljudi, bomo prav gotovo zašli pri iskanju rešitev vzdržnega ekološkega razvoja. Nekateri to razumejo, drugi pa še vedno loščijo svoje bilance, premalo pa se vprašajo o svojem poslanstvu, kaj dajejo družbi, kakšna je njihova družbena odgovornost, kako odgovarjajo na podnebne spremembe. Pri tem smo vsi na isti ladji. Postavili smo pet sončnih elektrarn, prihodnje leto načrtujemo na logističnem centru postavitev celo petmegavatne sončne elektrarne.

Torej eno večjih v Sloveniji.

Tako je. Z veseljem gremo v smer, da bomo imeli čim več lastne energije iz obnovljivih virov. Zeleno električno energijo pa nameravamo v prihodnjih letih odkupiti tudi od investitorjev, ki vlagajo v vetrna polja in sončne elektrarne po Balkanu. Tako bomo v prihodnjih letih uporabljali samo zeleno energijo. Po drugi strani pa je ogromno podjetij, ki se s tem zelo malo ukvarjajo ali pa samo veliko govorijo. S tem se ne strinjamo. Le s splošnim osveščanjem zeleni prehod ne bo mogoč, potrebna bo prisila.

Kakšna?

Trajnostno poročanje in denimo z večjimi sankcijami z emisijskimi kuponi. Podjetja bodo morala čutiti, da če sama ne bodo vlagala v zeleni prehod, bo to za njihov strošek moralo storiti mesto ali država. Nekatera podjetja ne želijo razumeti, da morajo svoj del tudi sama prispevati. Vlaganje v zeleni prehod je sicer najprej res strošek, a dolgoročno zagotavlja vzdržno poslovanje in poslovne priložnosti. Potrebujemo vzdržen planet, ne pa visokodobičkonosen planet s slabo kakovostjo življenja. Iz tega zavedanja moramo voditi resne zelene politike.

Ivo Boscarol je na območju BTC kupil Kolosej in nepremičnine Žita. Kako mu gre s projektom?

Obnova nekdanjega Koloseja, ki se zdaj imenuje Odiseja, poteka zelo lepo in bo po informacijah kolega Iva Boscarola odprta predvidoma proti koncu letošnjega leta. Odiseja bo poleg kinodvoran z najboljšo opremo ponujala močan kongresni program, možnosti za organizacijo dogodkov in koncertov za do tri tisoč obiskovalcev. Ivo Boscarol bo samo v notranjo obnovo vložil okvirno 15 milijonov evrov. To bo najmodernejši tovrstni objekt v srednji Evropi. Mi smo že povsem ozelenili parkirišče pred Odisejo s 100 posajenimi drevesi, pri čemer sodelujemo z Botaničnim vrtom in dr. Jožetom Bavconom glede biodiverzitete območja in izbora kakovostnih vrst različnih dreves.

Ali bo BTC v prihodnje bolj rastel v višino?

Z gradnjo obeh sedanjih nebotičnikov smo šli v pravo smer, saj smo poleg nakupovalnega postali tudi poslovno središče. Rastli bomo tudi v višino, saj bo kolega Boscarol gradil stolpnice med osmimi in dvanajstimi nadstropji, in tudi mi se spogledujemo, da bi gradili stanovanjske stavbe z okoli osmimi, devetimi nadstropji. Drugače sploh ne gre. Zaradi pomanjkanja stanovanjskih zemljišč in stanovanj je v Ljubljani nujno treba izkoristiti tudi višino, saj le z nizkimi stavbami mesto ne more rešiti dolgoročnih stanovanjskih težav.

Cestno omrežje okoli BTC je od lani razširjeno, tudi z novimi priključki na avtocesto. Kako to vpliva na delovanje BTC in drugih na tem območju?

V zadnjih dvajsetih letih smo gonilo gospodarskega razvoja v vzhodnem delu Ljubljane. Na račun družbe BTC, ki je poletela, so poleteli tudi naši sosedje in partnerji, ki so na to območje prihajali zaradi razvojnega potenciala. Tako smo v dveh desetletjih prerasli infrastrukturo ob Šmartinski in Letališki cesti. Zato sem županu Zoranu Jankoviću ter vladi Mira Cerarja predstavil, da bi z izboljšanjem infrastrukture lahko na tem območju povečali naložbe za 300 milijonov evrov in število zaposlenih za dva tisoč.

Leta 2017 je BTC skupaj z Ministrstvom za infrastrukturo RS, Mestno občino Ljubljana, Darsom in Direkcijo za infrastrukturo RS podpisal sporazum o zagotavljanju sočasnega razvoja gospodarskih projektov in državne infrastrukture. Ta projekt se je zdaj v celoti realiziral, in sicer novo križišče na Šmartinski pri Žitu, nova štiripasovna Letališka cesta s sedmimi krožišči in prekrasnim dvorednim drevoredom – tak drevored na industrijskem območju je evropski unikum –, dodatni cestni pasovi in izvozi z Leskoškove in Bratislavske ceste na obvoznico, razširjen vzhodni del obvoznice, nov viadukt in kolesarski most čez obvoznico, nove kolesarske poti in pešpoti. Prometna pretočnost je zdaj izjemna. Zahvaljujem se ljubljanskemu Prometnemu inštitutu za vrhunske rešitve, pa tudi Darsu, Mestni občini Ljubljana ter vladi in Ministrstvu za infrastrukturo RS.

S tem projektom so pridobili država, mesto, gospodarstvo, meščani in vsi vozači, ki prihajajo v Ljubljano z vzhoda. V Sloveniji bi moralo biti več tovrstnih partnerstev med državo, občinami, gospodarstvom in stroko. Skupaj smo namreč močnejši, dosežemo višjo dodano vrednost, kvalitetnejše dolgoročno optimalne projekte in večje je tudi zadovoljstvo vseh vključenih deležnikov.

Pomembnost prometne infrastrukture se je pokazala tudi ob lanskih poplavah. BTC je takoj po ujmi občini Ljubno ob Savinji doniral 200.000 evrov. Kako eno leto po poplavah ocenjujete delo države?

V 24 urah po poplavah smo občini nakazali 200.000 evrov in v 48 urah obiskali vse družine, ki so izgubile domove, in jim pojasnili, da je ta denar namenjen le njim. Želeli smo jim sporočiti, da niso sami. Solidarnost je bila v tistem času izjemna. Intervencija ter obnova cest in vodotokov, ki so ju izvajale država in občine, sta v teh dvanajstih mesecih dobro delovali. Žalosten pa sem, da nismo dali več samouprave in možnosti občinam, da rešijo družine, ki so izgubile hiše. Zaradi prevelike centralizacije postopki glede nadomestnih gradenj potekajo prepočasi, saj se vodijo po ustaljenih vzorcih in zakonodaji, ki je na razpolago.

Pozabili pa smo, da imamo izredne razmere. Tako kot smo hitro odreagirali z intervencijo, bi morali interventno voditi tudi te postopke. Občine bi lahko bile pri tem učinkovitejše kot država ter bi relativno hitro z urbanisti, geologi in hidrologi določile primerna zemljišča za nadomestne hiše. Pozabili smo, da ljudje niso izgubili le hiš, ki jih zdaj cenijo cenilci. Izgubili so dom. To je še mnogo huje. Zato je na tržne cenitve treba pogledati mehkeje in z razumevanjem ter čim prej oziroma hitro podpisati cenitvene pogodbe v zadovoljstvo prizadetih.

Sicer pa je sanacija infrastrukture in vodotokov za prihodnjih pet let dobro pripravljena. Vsako leto bo za to na voljo 300, 400 milijonov evrov. Še vedno pa imamo težave s projekti. Premalo je namreč projektantov, ki bi lahko opravili vse potrebno. Zato se je treba odločiti, ali bomo pogledali nekoliko širše in odobrili čim več projektov, da bo obnova čim hitrejša, ali pa se bomo v vsak projekt birokratsko spuščali. Najhuje bo, če se bomo spet zapletali pri administrativnih ovirah, s čimer bo obnova potekala prepočasi. Vse je odvisno od nas, kako široko smo sposobni pogledati. Seveda pa je treba imeti dober nadzor.

Letos je vrata odprl nov logistični center. Kakšni so načrti na področju logistike?

Ker imamo zelo visoko kakovost naših logističnih storitev in ugled na trgu, smo se s partnerjem Skupino Kobal odločili zgraditi nov Logistični center Zalog. Partner je logistični center zgradil, mi pa smo ga prevzeli v upravljanje, saj imamo tudi sami veliko ambicij za naložbe v BTC Cityju, v Novem mestu in Murski Soboti. Ko bo skladišče polno, bo v njem delalo 180 zaposlenih. Predvidevamo, da bo vseh 50 tisoč paletnih mest polnih do pomladi prihodnje leto, iščemo pa dolgoročne strateške partnerje. Za kakovostne logistične storitve je namreč mnogo bolje, da poznaš partnerja, njegovo blago in njegovo poslanstvu na trgu.

Logistični center je sodoben, tehnološko napreden in energetsko učinkovit, saj ima 4500 kvadratnih metrov zelene strehe, toplotno črpalko voda-voda in sončno elektrarno z močjo enega megavata. To bomo prihodnje leto razširili na pet megavatov. Logistični center tako izpolnjuje vse zahteve zelene logistike. Tudi s partnerjem Kobal transport, ki je v dvajsetih letih floto tovornjakov povečal s treh na 600, smo dogovorjeni, da bo v prihodnjih letih v njegovem voznem parku 10 do 15 odstotkov vozil na elektriko in vodik. Od strateških partnerjev zahtevamo, da gredo v smeri trajnosti, saj se tudi sami zavedajo, da bodo le tako v prihodnje lahko konkurenčni in poslovno uspešni.

Mercator bo gradil logistični center?

Mercator praktično gradi logistični center na Letališki več kot deset let; vsakih nekaj let se odločajo, da ga bodo začeli graditi. S prevzemom Tuša, za kar sicer potrebujejo še soglasje agencije za varstvo konkurence, pa je vprašanje, ali bodo logistični center tudi zgradili. Tuš ima relativno nov in sodobno opremljen logistični center, s katerim bi imeli pokrit vzhodni del Slovenije. A za zdaj nimamo odgovora, kako se bo Mercator odločal: ali bodo za zahodno Slovenijo iskali nove rešitve, ali bodo zemljišče na Letališki prodali, ali pa se vendarle odločili za logistiko z enega mesta z Letališke.

To območje je sicer tako dobro opremljeno, da lahko tu nastane najboljši kontinentalni terminal v srednji in jugovzhodni Evropi. Tako imenovani intermodalni terminal Ljubljana ima povezavo z železnico, s kontejnerskim terminalom Slovenskih železnic in več kot 100.000 kvadratnih metrov skladiščnih površin na Letališki. Z dobrim sodelovanjem s partnerji lahko to zgodbo pripeljemo na višjo raven, dosežemo višjo dodano vrednost in pomembno mesto v jugovzhodni Evropi.

V okviru zelenega prehoda bomo 12.000 kvadratnih metrov zemljišč, ki smo jih kupili po 330 evrov za kvadratni meter, uredili v park. Ta nas bo skupaj z ozelenitvijo stal več kot 4,5 milijona evrov.   FOTO: Leon Vidic/Delo

Se vlagatelji zanimajo za vlaganja na Letališko?

Na tem območju je Hella lani zaključila naložbo v visokoregalno avtomatsko skladišče. Spar pripravlja rekonstrukcijo svojega distribucijskega skladišča s širitvijo suhega in svežega programa ter nove pekarne, nepremičninska družba Diane Dimnik pa je zgradila novo poslovno stolpnico. Mercator se bo še odločal, ali bo tam imel svoje centralno skladišče ali pa bo morda zemljišče prodal oziroma ga kako drugače izkoristil. Prostor je namreč primeren tudi za druge poslovne namene, morda za novo stolpnico.

Družba BTC je partner zagonskih tehnoloških podjetij. Kako živi BTC City startup ekosistem?

Dobro je bilo, da smo leta 2015 s partnerji ustanovili ABC-pospeševalnik. V teh letih je bilo vanj vključenih 250 zagonskih podjetij, s katerimi je sodelovalo več kot 500 mentorjev. Zelo smo ponosni, da je v letih 2017, 2018 in 2020 dobil nagrado za najboljši pospeševalnik v srednji Evropi. Nova vizija razvoja ABC Acceleratorja je repozicioniranje kot korporativni sklad tveganega kapitala ABC Capital.

V teh letih smo postali zelo vpeti v svet zagonskih podjetij. Zelo sem vesel, da prvi slovenski samorog Outfit7 še vedno v Kristalni palači zaseda pet nadstropij, kjer dela med 350 in 400 zaposlenih. Zagonsko podjetje, ki sta ga ustanovila Iza in Samo Login, je kljub takemu uspehu ostalo v Sloveniji, kjer jim zelo ustreza naše poslovno okolje. Da ne govorim o OriginTrailu, ki je tudi prisoten v BTC, pa o Chess Universe in AV Living Lab, s katerimi smo prvi predstavili vožnjo samovozečega miniavtobusa, ki je testno vozil po BTC.

Na območju BTC je zelo močan start-up ekosistem, kjer testiramo številne nove tehnologije.

Samo lani je bilo v portfelj zagonskih podjetij ABC-pospeševalnika investiranih prek pet milijonov evrov. Zelo dobro pri nas še vedno živi coworking prostor, kjer dela 120 ljudi. Ta svet se je tu zelo prijel in ga negujemo skupaj z IBM, Microsoftom in drugimi. To je zelo pomembno, saj iz takšnih zagonskih podjetij nastajajo nova tehnološka podjetja, s tem pa se povečuje dodana vrednost. Omenjeno se je pokazalo tudi na primeru Eligme. BTC je vložil 1,5 milijona evrov kapitala v mlade zagnane poslovneže, ki so hoteli zagnati prvi Bitcoin City na svetu. Iz New Yorka so hodili v BTC City testirat plačevanje s kriptovalutami v gostinskih lokalih in trgovinah. BTC City je idealno območje za testiranje takšnih projektov, ki so usmerjeni v prihodnost.

Eligmo ste prodali Tethru. Kako je prišlo do prodaje?

Eligma je stara skoraj sedem let. Ko smo začenjali s tem podjetjem, smo si zadali, da bomo po nekaj letih iskali izhod. V zagonskih podjetjih namreč večinoma ne vztrajaš dolgo, ampak le toliko, da podjetje zraste, potem pa se umakneš drugim igralcem, ki bodo vlagali več. Eligma je bila prodana za več kot 100 milijonov evrov, BTC se je odločil za prodajo celotnega deleža v tej družbi. V prihodnjih letih bi eventualno lahko pridobili še nekaj milijonov evrov, toda bo čas pokazal, kako bo Eligma poslovala. Imeli smo možnost, ali podjetje prodati – Tether je izrazil željo, da družbo samostojno pelje naprej – ali pa bi morali družbo v prihodnjih letih še dokapitalizirati z milijonskimi zneski. Pri tem bi obstajalo tveganje, da zgodba ne uspe. Odpisa milijonskih zneskov v zagonskem podjetju pa ni enostavno opravičiti pred svojimi družbeniki.

Prepoznali smo, da je zdaj pravi čas za prodajo, sploh ker je prišel strateški partner iz kriptosveta, ki je razvil stabilni kriptokovanec in ima z Eligmo strateške načrte. Eligma je razvila kriptoplačilno shemo Naka, s katero lahko plačuješ drugod po svetu s svojimi kriptosredstvi direktno iz svoje skrbniške kriptodenarnice. Ker je osnova za plačilo kriptovaluta, je prenos denarja iz ene denarnice na drugo skoraj instanten, ne glede na to, v kateri del sveta se pošilja sredstva.

Kriptovalute so lahko zelo aktualne v več primerih. Želeli smo dokazati, da sledimo tudi temu tehnološkemu razvoju, predvsem glede tehnologije verige podatkovnih blokov. Usmerjeni smo v prihodnost, ki je lahko še dokaj neznana, a nova tehnologija dela preboje. Z rešitvijo OriginTraila, denimo, lahko v restavraciji slediš poreklu mesa, iz kje prihaja, načinu reje, certifikatom kakovosti in tako dalje. S popolno sledljivostjo porekla hrane si lahko pridobiš tudi zaupanje potrošnikov.

Radi bi pritegnili ljudi, ki se ukvarjajo s takšno tehnologijo, ker bo tako naše mesto bolj živahno, več bo talentov in ljudi, usmerjenih v prihodnost z vsemi tveganji, ki v tem svetu obstajajo. V ZDA so iz zagonskih podjetij nastali bluechipi in vidimo, kakšen tehnološki preboj se je zgodil v zadnjih desetih, dvajsetih letih. Trende v svetu je treba spremljati in biti del njih.

Eligma ima tri milijone evrov prihodkov. Kako se vrednoti na 100 milijonov evrov?

Nekatera zagonska podjetja se vrednotijo na podlagi ustvarjenega dobička. To so podjetja, ki že imajo produkt na trgu. Eligma pa se ukvarja z grajenjem infrastrukture in naprednimi plačilnimi sistemi. Eligma je prisotna že v 70 državah, kar je ključno, in šele letos poslovanje v določenih državah postaja pozitivno. Poleg tega so razvili kriptoplačilno shemo, ki omogoča ne samo plačevanje, ampak tudi transakcije po vsem svetu, hkrati pa tehnološko deluje podobno kot tradicionalne plačilne sheme, in to tehnologijo so tudi zaščitili. To pa Tethru ustreza precej bolj kot BTC.

BTC za takšno podjetje zagotovo ne bi dal 100 milijonov evrov, za Tether, ki je eden od največjih in najvplivnejših igralcev na trgu, ki naj bi v stabilnih kriptokovancih in dolarjih imel prek 100 milijard, pa je to povsem druga zgodba, saj potrebuje to infrastrukturo, te trge in to kartico. Prepoznali so to tehnologijo. Eligmo smo bili pripravljeni prodati za več kot 100 milijonov evrov, ker je za prave strateške igralce toliko vredna.

Ali je Tether kupnino plačal v kriptovaluti ali dolarjih?

V evrih je kupnina že prišla na skrbniški račun, urejeno je bilo pri notarju in vse preverjeno. Za takšne zneske potrebuješ tudi soglasje ministrstva za gospodarstvo in druge preveritve finančnega sektorja.

Prihodnje leto se tudi upravnemu odboru izteče šestletni mandat, že razmišljate o tem, boste šli po nov mandat?

V družbi BTC sem zaposlen že 45 let. Razmišljam tako kot Mirko Strašek v KLS Ljubno, da smo s temi podjetji povezani, smo z njimi zrasli, jim dali mednarodno širino, z njimi živimo in smo z njimi radi tudi, ko smo na dopustu. To je način življenja.

Vesel sem, da lahko živim v svetu nenehnih novih kreacij in projektov, kjer je vedno zelo živahno in pestro, kjer se marsikaj novega naučiš. Tak svet te notranje pomlajuje in daje nov zagon tako v zasebnem kot v poslovnem življenju. Ponosen sem, da družba zelo dobro deluje tudi z mladimi, ki so zelo povezani s to hišo. Predvidoma bomo prihodnje leto na skupščini ponovno kandidirali za nov mandat. A pustimo času čas, do takrat se lahko še marsikaj zgodi.