Odstotek superbogatih že v prvih desetih dneh leta porabil svoj ogljični kredit

Lansko leto je bilo najtoplejše v zgodovini meritev, povprečna globalna temperatura zraka pa je prvič za več kot 1,5 stopinje Celzija presegla predindustrijsko raven, so danes sporočili iz službe za spremljanje podnebnih sprememb v okviru programa EU Copernicus. Glavni razlog za dvig temperatur je povečevanje izpustov toplogrednih plinov, za katere pa še zdaleč niso enako krivi vsi prebivalci. Najbogatejši odstotek je svoj letni ogljični kredit potrošil že v prvih desetih dneh tega leta, kaže danes objavljena analiza Oxfama.

Povprečna globalna temperatura zraka je lani po navedbah Copernicusa znašala 15,1 stopinje Celzija, kar je 1,6 stopinje več od ocenjene temperature v predindustrijski dobi med letoma 1850 in 1900. Tako je bilo leto 2024 prvo koledarsko leto, ko je povprečna globalna temperatura za več kot 1,5 stopinje Celzija presegla predindustrijsko raven. To velja tudi za povprečno temperaturo zadnjih dveh let.

Gasilci v Los Angelesu se spopadajo s hudimi požari. Podnebno segrevanje povečuje pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih dogodkov. FOTO: Ringo Chiu/Reuters

»Treba je poudariti, da s tem še ni bil prekršen pariški podnebni sporazum iz leta 2015, v katerem so se vse države po svetu zavezale, da bodo dvig temperature omejile pod dvema stopinjama Celzija in si prizadevale ne preseči 1,5 stopinje,« je na novinarski konferenci ob objavi poročila o podnebnem dogajanju v letu 2024 povedala Samantha Burgess iz Copernicusa.

Meja 1,5 zelo verjetno presežena tudi v dolgoletnem povprečju

Kot je pojasnila, se namreč v pariškem sporazumu ta zaveza oziroma prizadevanja nanašajo na povprečje 20 let. A po njenih besedah je zelo verjetno, da bo cilj omejitve na 1,5 stopinje Celzija presežen tudi v 20-letnem povprečju.

Lansko leto je za 0,12 stopinje Celzija preseglo poprej rekordno 2023, za 0,72 stopinje pa tudi povprečno temperaturo v obdobju 1991–2020.

Da bo 2024 najtoplejše, so nakazovale že nadpovprečne temperature po posameznih mesecih. V prvi polovici leta so vsak mesec zabeležili rekordno povprečno globalno temperaturo, 13-mesečni niz rekordov se je končal junija.

FOTO: John Wessels/AFP

Od julija dalje so medtem vsak mesec izmerili drugo najvišjo povprečno globalno temperaturo, višje so bile le predlanskim. Izjema je avgust 2024, ki je bil enako topel kot osmi mesec leta 2023, ki je bil najtoplejši avgust od začetka meritev. 22. julija lani pa je bil s 17,16 stopinje Celzija izmerjen tudi dnevni temperaturni rekord.

Polutokrati pospešujejo podnebno krizo

Leto 2024 je bilo najtoplejše v skoraj vseh celinskih regijah, tudi v Evropi. Na evropski celini je povprečna temperatura znašala 10,69 stopinje Celzija. To je 0,28 stopinje več od prejšnjega rekorda iz leta 2020 in 1,47 več od povprečne temperature v obdobju 1991–2020. Lani sta bila v Evropi, ki se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, tudi najtoplejša pomlad in poletje v zgodovini meritev.

Podrobnejše poročilo o podnebnem dogajanju na evropski celini v letu 2024 po besedah Burgess še pripravljajo, predvidoma ga bodo objavili aprila.

FOTO: Profimedia

»Glavni razlog za te rekordne temperature je kopičenje toplogrednih plinov v ozračju, kar pa je predvsem posledica uporabe fosilnih goriv,« je še povedala vodja oddelka za podnebje v službi za spremljanje podnebnih sprememb.

Danes objavljena analiza britanske nevladne organizacije Oxfam je pokazala, da so za podnebno krizo najbolj odgovorni najbogatejši Zemljani s svojim razsipnim življenjskim slogom. Najbogatejši odstotek prebivalstva je svoj ogljični kredit, ki predstavlja »pravičen« delež izpustov toplogrednih plinov v enem letu, potrošil že v prvih desetih dnevih tega leta. Današnji dan je Oxfam zato poimenoval dan polutokratov.

Obdavčitev bogatih

Oxfamova analiza obravnava količino CO₂, ki jo je mogoče dodati v ozračje, ne da bi presegli 1,5 stopinje Celzija segrevanja. Glede na to, da bo svetovno prebivalstvo leta 2030 doseglo 8,5 milijarde, so izračunali, da znaša pravičen delež emisij ogljikovega dioksida na osebo 2,1 tone na leto. Odstotek najbogatejših, ki ga predstavlja 77 milijonov tistih, ki zaslužijo več kot 136.000 evrov na leto, pridela okoli 76 ton emisij ogljikovega dioksida na prebivalca na leto, najrevnejših 50 odstotkov prebivalstva pa 0,7 tone, to je 108-krat manj.

»Vlade morajo nehati popuščati najbogatejšim. Bogate onesnaževalce je treba prisiliti, da plačajo za opustošenje, ki ga povzročajo našemu planetu,« je izjavila vodja za podnebne politike pri Oxfam International Nafkote Dhabi. »Obdavčite jih, omejite njihove emisije in prepovejte njihovo pretirano uživanje – zasebna letala, superjahte in podobno. Voditelji, ki ne ukrepajo, se dejansko odločijo za sokrivdo v krizi, ki ogroža življenja milijard,« je dodala.

FOTO: Luis Robayo/AFP

Na podnebni konferenci v Bakuju (Cop29) je bilo slišati tudi zahteve po obdavčitvi milijarderjev, da bi pridobili denar za podnebno financiranje najrevnejših in najranljivejših držav. Drugi predlog, ki je pogosto omenjan, je obdavčitev tistih, ki pogosto letijo. Slovenija z novelo zakona o podnebnih spremembah načrtuje uvedbo dajatve za zasebna letala.

2025 najbrž med tremi najtoplejšimi

Lani je koncentracija ogljikovega dioksida znašala rekordnih 422 delcev na milijon, koncentracija metana pa rekordnih 1897 delcev na milijardo, so navedli na Copernicusu.

Med toplogrednimi plini je Burgessova izpostavila še vodne hlape oziroma paro. Lani je bilo v ozračju tako pet odstotkov več vode od povprečja za obdobje 1991–2020. Količina vode v ozračju pa vpliva tudi na količino padavin in ekstremne padavinske dogodke, je pojasnila.

K ekstremno visokim temperaturam v lanskem letu so nekoliko manj prispevali tudi drugi dejavniki, vključno s pojavom El Niño, ki je na globalne temperature vplival predvsem v prvi polovici leta.

FOTO: Josh Edelson/AFP

Za letošnje leto medtem Burgessova pričakuje, da bo med tremi najtoplejšimi v zgodovini meritev, a bo povprečna globalna temperatura nižja kot v letih 2023 in 2024.

Prilagajanje na podnebne spremembe ni več izbira, ampak je nuja, je ob podatku, da je bilo leto 2024 najtoplejše v zgodovini meritev, povedal direktor službe za spremljanje podnebnih sprememb v okviru programa EU Copernicus Carlo Buontempo. »Kot družba lahko gradimo na podatkih, ki jih imamo, ter razvijemo storitve in sisteme zgodnjega opozarjanja, ki nas lahko zaščitijo. Potrebna orodja, podatke in vire že imamo,« je dejal.

S tem, da se je treba prilagoditi podnebnim spremembam, če hočemo zmanjšati njihove posledice za vsakdanje življenje, se je strinjal tudi Mauro Facchini, ki na evropski komisiji skrbi za izvajanje programa Copernicus.

Seveda pa si je treba prizadevati tudi za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, ki so glede na ugotovitve službe za spremljanje podnebnih sprememb glavni razlog za ekstremne temperature. Cilj EU tako ostaja podnebna nevtralnost leta 2050, komisija pa bo predlagala 90-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2040 glede na leto 1990. »Tako družba kot odločevalci morajo razumeti nujnost in ukrepati,« je povedal Facchini.