V nadaljevanju preberite:

»Moj virtualni jaz obstaja. Ne bo se postaral in bo leta, desetletja, stoletja igral na klavir. Bodo takrat še obstajali ljudje? Bodo lignji, ki bodo po človeštvu zavladali Zemlji, prisluhnili mojemu igranju? Kaj bo zanje klavir? In kaj glasba? Bo empatija, med nami več sto tisočletij, še obstajala? Ah, ampak baterije ne bodo zdržale tako dolgo.« To so besede Rjuičija Sakamota, zapisane konec letošnjega februarja, malo po tistem, ko je na svoj 71. rojstni dan izdal svoj poslednji album, 12. 

Umrl je mesec kasneje, 28. marca, po hudi bolezni; najprej so mu leta 2014 diagnosticirali raka grla, ta je po zdravljenju leta 2017 prešel v remisijo, jeseni 2020 je zbolel za rakom debelega črevesa in danke v zadnjem stadiju, ki se je hitro razširil na pljuča. Takrat je dejal: »Odslej bom živel z rakom, upam, da bom še lahko skladal glasbo in da bo ta smiselna.«