Neomejen dostop | že od 9,99€
Na vprašanje, ali lahko Ruska federacija zaradi napetosti, ki so posledica napada na Ukrajino, razpade, v obsežnejši številki Sobotne priloge odgovarja sociolog Rudi Rizman. Ugotavlja, da je tak scenarij možen, hkrati pa odgovarja tudi na vprašanje, ali bi bilo to slabo. Analiza ga privede do opozorila, da bi bil razpad Ruske federacije najslabši možni scenarij, saj bi lahko privedel do državljanske vojne, ki bi segala od ukrajinskih meja do Vladivostoka.
Branko Soban se je za Sobotno prilogo pogovarjal z Anastasijo Ševčenko, rusko aktivistko, ki pripoveduje o svojih izkušnjah z režimom. Poudarja, da v Rusiji veliko ljudi nasprotuje vojni, hkrati pa oriše načine, kako režim uničuje družbene pobude.
Saša Vidmajer analizira novo evropsko geostrateško situacijo, v kateri Poljska postaja vedno bolj pomembna sila. Poljska po eni strani nastopa kot poudarjeno konservativna država, po drugi strani je v odličnih odnosih z ZDA, v zadnjih letih je možno povečala oborožene sile in je dobila status prve zaveznice Ukrajine. Poljska postaja država, ki v marsičem narekuje tempo evropske vzhodne politike.
Uvodnik Sobotne priloge se ukvarja z vprašanjem, zakaj je slovenska vlada pičli dve leti po vstopu države v Nato z Rusko federacijo podpisala sporazum o sodelovanju med obrambnimi strukturami. Odgovor? Slovenska zunanja politika ima težave z intuicijo. Sporazum, ki med drugim pravi, da bosta slovenska in ruska vojska sodelovali pri izmenjavi mirovniških izkušenj, še vedno velja.
Arhitekt srednje generacije Rok Žnidaršič je pravkar postal novi ljubljanski podžupan in novi prvi mestni urbanist. Patricija Maličev ga je izprašala o ključnih urbanističnih točkah Ljubljane ter o smereh urbanističnega razvoja Ljubljane – od Sibirije do Roga, od Nuka 2 do Plečnikovega stadiona.
Sanja Sarnavka spada med najvidnejše hrvaške aktivistke. Anji Intihar je orisala obseg nasilja nad ženskami v sosednji državi, hkrati pa ugotavlja, da so ženske zaradi vzgoje eden od stebrov patriarhata.
Shirin Neshat je iranska vizualna umetnica, ki že več desetletij deluje v New Yorku. »Vsako jutro najprej preletim novice in revolucija vsak dan dobiva nove, nepredvidene obrise,« je povedala Pii Prezelj, ko jo je poklicala v njen newyorški studio.
Jernej Šček je obiskal italijanski pisateljski kolektiv Wu Ming. Wu Ming v kitajščini pomeni »brez imena«, »anonimni«, s sodelavcem Sobotne priloge pa so se pogovarjali trije od štirih članov kolektiva, čigar ustvarjalne korenine segajo v bolonjsko aktivistično družbeno sceno.
Vesna Milek se je pogovarjala s članoma hrvaške skupine Let 3. O njihovi pesmi Mama ŠČ, s katero potujejo na evrovizijsko popevko, je znano čisto vse, mnogo manj pa je znanega o neodvisni reški glasbeni in siceršnji sceni. Podrobnosti razkrivata veterana reške neodvisne umetniške scene Prle in Mrlja.
Marlon Magnée je klaviaturist in ustanovni član francoske glasbene skupine La Femme, ki bo prihodnji teden prvič nastopila v Ljubljani. Ob izidu prvenca Psycho Tropical Berlin leta 2013 je pojasnil, da navdih iščejo pri starih mojstrih rock'n'rolla, ker je sodobnost preprosto dolgočasna. Nina Gostiša se je z njim na daljavo pogovarjala med njegovim (kreativnim) oddihom v Los Angelesu.
Irena Štaudohar piše o Patricii Highsmith, mojstrici kriminalk. In tudi o tem, zakaj je pisateljica veliko pila: »Pisatelj pije, ker mora spremeniti svojo identiteto milijonkrat na dan, in alkohol mu omogoči, da to naredi zelo hitro ...«
Sobotna priloga prinaša še resnično kriminalko, osrednji lik kriminalke pa je bodalo iz bronaste dobe. Arheolog Peter Turk piše o predmetu, ki so ga arheologi našli, potem se je izgubil, ponovno je bil najden, potem je bil ukraden in znova najden. Zgodba bronastega bodala je ena najzanimivejših zgodb predmetov, ki jih hrani Narodni muzej Slovenije.
Trener skakalne reprezentance Robert Hrgota nastopa v rubriki Portret tedna. Miha Šimnovec opiše, kako je Velenjčan v mladosti – ne nujno v zapisanem vrstnem redu – rokomet zamenjal z nogometom, tega s košarko, potem pa je žogo zamenjal za skakalne smuči, smuči pa za trenersko zastavico.
Kolumnisti Janez Markeš, Karel Lipnik in Branko Soban pišejo o slovenski vladi, davčni reformi in letošnjih oskarjih s poudarkom na dokumentarnem filmu.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji