Slovensko gospodarstvo bo plačalo visoko ceno

V Sloveniji je bila epidemija koronavirusa uradno razglašena 12. marca. Sprejeti so bili številni ukrepi za upočasnitev nadaljnjega širjenja virusa in »sploščevanja epidemiološke krivulje«, med drugim so bili odpovedani javne prireditve in javni prevoz, številne gospodarske dejavnosti pa so ustavile delovanje. Ti ukrepi so z zdravstvenega in socialnega vidika nujni. Na drugi strani pa bo imel zastoj v poslovnem in socialnem življenju velike posledice za gospodarsko aktivnost.

V Banki Slovenije smo ocenili vpliv epidemije na slovensko gospodarstvo s tremi scenariji, ki se razlikujejo glede na čas trajanja zastoja in pričakovane hitrosti okrevanja. Vsem je skupno, da bodo posledice velike, in sicer: gospodarska rast bo letos upadla za med 6 in 16 odstotkov, na trgu dela se bo število brezposelnih povečalo za med 20 in 46 tisoč oseb, cene se bodo znižale, povečala pa se bo zadolženost države. Pri tem poudarjamo, da so scenariji narejeni ob predpostavki odsotnosti ukrepov fiskalne in denarne politike za zajezitev gospodarske škode. Njihov učinek bo namreč mogoče oceniti šele, ko bodo ukrepi sprejeti in uveljavljeni.

Scenariji in predpostavke

Ukrepi za upočasnitev nadaljnjega širjenja virusa, ki so v veljavi v Sloveniji in tudi v večini naših trgovinskih partneric, so nujni za blažitev socialnih stisk, ki bi jih povzročila bolezen ali smrt v družini, ter razbremenitev zdravstvenega sistema, imajo pa visoko ekonomsko ceno. Po naših ocenah ta za Slovenijo znaša dobro polovico ustvarjene dodane vrednosti na dan, ki je lani dosegala v povprečju okoli 115 milijonov evrov. Vsak dan v času trajanja ukrepov, ki ustavljajo številne aktivnosti (angl. lock-down), posledično izpade za približno 60 milijonov evrov dodane vrednosti. Za oceno učinkov izbruha koronavirusa je tako ključna predpostavka o številu dni tovrstne ustavljene aktivnosti. V analizi smo predpostavili tri scenarije, ki se razlikujejo glede na trajanje zastoja. 



Poleg tega je pomembna tudi ocena velikosti šoka, torej predvidevanje, za koliko bo upadla dodana vrednost v posamezni dejavnosti. Večji upad dodane vrednosti tako pričakujemo predvsem v dejavnostih trgovine in popravila vozil, prometa in skladiščenja ter gostinstva in v predelovalnih dejavnostih. Te v skupni dodani vrednosti prispevajo več kot 40 odstotkov, saj gre za najpomembnejše dejavnosti v strukturi slovenskega gospodarstva, ki zaposlujejo tudi največ delovne sile. V teh dejavnostih predpostavljamo v času trajanja zastoja 60- oz. 80-odstotni upad dodane vrednosti.
Šoki bodo najbolj izraziti v času trajanja ukrepov za zajezitev nadaljnjega širjenja virusa, vendar pa se bodo ohranjali tudi v mesecih po koncu epidemije. V primeru tretjega scenarija tako ocenjujemo, da bi se posledice prenesle v večji del poletne turistične sezone.

Tudi sicer ocenjujemo, da bodo največji upad doživele prav dejavnosti, povezane s turizmom, torej hotelske storitve in gostinstvo, ter dejavnosti na področju rekreacije in kulture. Glede na to, da je bila večina ukrepov za zajezitev širjenja virusa sprejetih v sredini marca, bodo negativni učinki na gospodarsko rast najbolj izraziti v drugem četrtletju letošnjega leta.

Gospodarske posledice epidemije

Najbolj izrazit upad gospodarske aktivnosti zaradi uvedenih ukrepov pričakujemo v drugem trimesečju letošnjega leta, in sicer nekje med –23 in –45 odstotki, v primerjavi z istim obdobjem lani. Ob pričakovani stabilizaciji razmer v drugi polovici leta bo medletni upad gospodarske aktivnosti v prvih dveh scenarijih v tem obdobju precej manjši, medtem ko bo zaradi izpada precejšnjega dela poletne sezone v primeru uresničitve tretjega scenarija še vedno izrazit, in sicer okoli 16-odstoten.

V primeru uresničitve teh scenarijev, ki ne upoštevajo ukrepov fiskalne in denarne politike, bi gospodarska aktivnost v letošnjem letu upadla za med 6 in 16 odstotki. To pomeni, da pričakujemo bistveno večje znižanje, kot smo ga zabeležili v letu 2009, ko je slovenski bruto domači proizvod upadel za 7,5 odstotka.

Tovrstne ocene potrjuje tudi alternativni modelski pristop, ki poleg posledic domačih ukrepov za zajezitev širjenja virusa v oceni upošteva tudi pričakovani upad tujega povpraševanja in s tem odraža makroekonomska gibanja v glavnih trgovinskih partnericah. Gospodarska aktivnost se bo namreč zaradi posledic koronavirusa po ocenah večine mednarodnih inštitucij letos skrčila tudi v evrskem območju, ki predstavlja najpomembnejši trg za slovenske izvoznike.

Izvozna aktivnost, ki je v preteklih letih predstavljala izjemno pomembno gonilo gospodarske rasti, bo letos tako precej šibkejša. Zaradi relativno visoke vpetosti Slovenije v svetovne proizvodne in dobaviteljske verige v primerjavi z večjimi državami evrskega območja tudi pričakujemo, da bodo imele svetovne razsežnosti izbruha koronavirusa, ki so se začele na Kitajskem in ponekod že trgajo ali pa vsaj slabijo dobaviteljske verige, močan negativen vpliv na slovenska podjetja in posledično na celotno slovensko gospodarstvo.

Obenem pričakujemo upad domačega povpraševanja, ki bo po eni strani posledica izrazite negotovosti in s tem povezanega previdnostnega obnašanja ter spremenjenih nakupovalnih navad gospodinjstev in manjše investicijske aktivnosti podjetij.



Zasebna potrošnja, ki predstavlja več kot polovico slovenskega BDP, bo močno prizadeta zaradi omejitev poslovanja, ki so bile uvedene za zajezitev širjenja virusa (graf: rasti dodane vrednosti v različnih scenarijih v letu 2020). To še posebej velja za tisti del potrošnje, kjer je potreben neposreden stik med kupcem in ponudnikom storitev oz. prodajalcem, na primer v gostinskih in hotelskih storitvah, prevozu ter storitvah, povezanih z rekreacijo in kulturo. V primeru različnih scenarijev se ob pričakovanju, da se potrošnja v določenem delu nadomesti s spletnimi nakupi, ocenjuje, da bo ta upadla za med 2,4 in 9 odstotki v letošnjem letu.

Učinki na potrošnjo so bili izračunani ob upoštevanju predstavljenih predpostavk o padcu dodane vrednosti po dejavnostih in anketno izkazane porazdelitve zasebne potrošnje po posameznih kategorijah zasebne potrošnje.



Določen del potrošnje v fizičnih trgovinah je mogoče nadomestiti s spletnimi nakupi in posledično so bili pri teh kategorijah upoštevani nekoliko manjši šoki. Največji upad potrošnje (graf: prispevki komponent k rasti zasebne potrošnje v različnih scenarijih) se sicer pričakuje v drugem četrtletju, do konca leta pa naj bi mu sledilo hitrejše okrevanje v obliki črke V (scenarija 1 in 2) oz. nekoliko počasnejše okrevanje v obliki črke U (scenarij 3).

Trenutna analiza upošteva samo direktne učinke upada potrošnje zaradi epidemije, medtem ko posredni učinki, izhajajoči iz šibkejšega trga dela, zmanjšanja zaupanja potrošnikov in povečanja previdnostnega varčevanja, še niso upoštevani. Po drugi strani pa je mogoče tudi pričakovati, da se bo po koncu trajanja epidemije zgodil hitrejši odboj navzgor, ko bodo gospodinjstva poskušala nadomestiti določen del izpadle potrošnje, vendar pa je točno razmerje vseh teh dejavnikov trenutno težko napovedati.

Zaostritev razmer na trgu dela

Pomemben bo tudi vpliv na trg dela, ki v epidemijo vstopa z najnižjo zabeleženo stopnjo brezposelnosti (4-odstotna v zadnjem četrtletju 2019). Medletni padec zaposlenosti bi v odsotnosti sicer že napovedanih vladnih ukrepov glede na različne scenarije znašal med 1,8 in 4,7 odstotka, anketna stopnja brezposelnosti pa bi se lahko več kot podvojila. Epidemija koronavirusa bi tako lahko povzročila za od 22 tisoč do 46 tisoč novih brezposelnih v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2019.

Končni učinki na trg dela bodo še posebej odvisni od učinkovitosti predlaganih ukrepov za blaženje posledic krize, ki naj bi znatno znižali stroške dela med trajanjem epidemije in s tem prispevali k ohranitvi delovnih mest. Če bo epidemija relativno hitro zajezena in bodo vladni ukrepi preprečili množična odpuščanja in stečaje podjetij, bi lahko bil učinek epidemije na trg dela relativno omejen, sploh če bo ekonomska politika podobno proaktivno reagirala tudi v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah.

Povečanje dolga države; cene se bodo znižale

Po obdobju občutnega padanja zadolženosti države se bo ob negativni gospodarski rasti povečala tudi zadolženost države. Zgolj padec BDP, ki bi bil skladen z našimi ocenami, bo povečal zadolženost na med približno 70 in 80 odstotkov BDP. V to oceno sicer trenutno niso všteti že napovedani obsežni fiskalni ukrepi države, ki bodo na eni strani povečali raven nominalnega dolga, na drugi strani pa nekoliko ublažili padec gospodarske aktivnosti.



Pričakovana gibanja cen so v razmerah širjenja virusa zelo negotova. Cenovni pritiski tako zunanjih dejavnikov kot tudi ukrepov za zajezitev širjenja virusa potiskajo inflacijo v različne smeri. Cene nafte so denimo zaradi upada povpraševanja pa tudi zaradi cenovne vojne med Savdsko Arabijo in Rusijo strmoglavile pod 30 ameriških dolarjev za sodček. To že negativno vpliva na inflacijo v Sloveniji in bo tudi v prihodnje. Inflacijo niža tudi upad povpraševanja, ki je rezultat ukrepov za zajezitev širjenja virusa, nekoliko manjšega razpoložljivega dohodka in odloga potrošnje nekaterih storitev iz predvsem previdnostnih razlogov.

Po drugi strani mednarodni ukrepi proti širjenju virusa deloma že omejujejo pretok proizvodov in surovin ter tako dušijo agregatno ponudbo, kar zvišuje ravni cen določenih proizvodov. Ob upoštevanju vseh teh dejavnikov v okviru naših scenarijev tako pričakujemo, da bo inflacija v letu 2020 znašala med –0,1 odstotka in –1,1 odstotka. Te ocene tudi padejo v razpon, ki ga predvidevajo nekatere klasične ekonomske teorije, kot so Okunov zakon in Phillipsova krivulja.

Posledice interventnega ukrepa odloga plačila obveznosti kreditojemalcem

Za zagon ponovnega investicijskega cikla in čim hitrejše okrevanje bo ključno, da bodo slovenska podjetja preživela obdobje trajanja omejitev. V to je usmerjen interventni ukrep odloga plačil obveznosti kreditojemalcem, ki določa pogoje, pod katerimi so podjetja upravičena do enoletnega odloga vseh obveznosti iz naslova posojil, prejetih od slovenskih bank.
Za okrevanje po prenehanju ukrepov pa bo pomembno tudi, da bodo banke obdobje trajanja omejitev zapustile z dovolj likvidnostnih sredstev in zadostno kapitalsko osnovo. S tem v mislih smo analizirali tudi vpliv sprejetega ukrepa na likvidnost, ki bo bankam na voljo za pokritje morebitnega izpada denarnega toka.

Naše simulacije kažejo, da letni znesek vseh anuitet, ki jih plačujejo nefinančne družbe bankam, znaša približno 3,5 milijarde evrov. Ob upoštevanju prej opisanih scenarijev bi ukrep povzročil izpad denarnega toka z naslova teh posojil med 0,9 in 1,6 milijarde evrov – če predvidevamo, da bodo tista posojila, ki dospejo v naslednjih dveh mesecih, vseeno poplačana. V nasprotnem primeru, in če upoštevamo najbolj neugoden scenarij, bo seštevek odlogov posojil znašal 2 milijardi evrov.
Kljub visokemu upadu denarnega toka ne pričakujemo, da bi ta negativno vplival na likvidnost bank. Banke so se namreč v preteklih letih osredotočile na stabilne vire financiranja in odtokov likvidnosti z naslova poplačila obveznosti ne pričakujemo. Poleg tega imajo banke na voljo dovolj likvidnih sredstev, da morebiten odtok pokrijejo, saj so v preteklih letih oblikovale visoke likvidnostne rezerve. Znesek primarne likvidnosti (sem sodijo denimo gotovina in sredstva pri centralni banki) po zadnjih podatkih znaša 5,6 milijarde evrov, kar skoraj trikrat presega ocenjeni izpad denarnega toka v najbolj neugodnem scenariju.
Za primerjavo: izpad likvidnosti slovenskih bank med vrhuncem finančne krize je znašal 3,2 milijarde evrov, banke pa so imele takrat na voljo manj kot milijardo sredstev primarne likvidnosti in so morale za poplačilo svojih obveznosti do tujine močno omejiti posojilno aktivnost.

V naših simulacijah neposrednega učinka scenarijev na likvidnostna sredstva bank nismo simulirali, a lahko domnevamo, da so naložbe v kategorijah primarne likvidnosti relativno odporne na vrsto šoka, ki nas je doletel. Poleg tega so viri financiranja, na katere so se osredotočile slovenske banke v preteklih letih, manj podvrženi nenadnim upadom. Slovenske banke bi tako po prenehanju ukrepov za zajezitev širitve virusa morale biti sposobne zagotoviti sredstva za ponoven zagon gospodarske aktivnosti. Za to pa bo seveda potreben še dodaten pogoj, da slovenska podjetja preživijo trajanje krize in omejitve ter da temu ne bo sledil val bankrotov, ki bi načel kapitalsko osnovo bank.

Usklajeno sodelovanje ekonomskih politik je ključno

Predstavljena analiza nakazuje, da je gospodarska situacija, v kateri se je znašla Slovenija in tudi ves svet, zelo resna in zahteva hitre, odločne in usklajene ukrepe na monetarnem, fiskalnem in gospodarskem področju. Ukrepi, ki sta jih že sprejeli Banka Slovenije in ECB, so prvi korak, ki bo pripomogel k stabilnosti finančnega sistema in preprečitvi ponovitve finančne krize.

Slovenski bančni sistem ima močno kapitalsko osnovo in visoko stopnjo likvidnosti ter vstopa v to obdobje nestabilnosti v dobri kondiciji. Poleg tega si tudi fiskalna in gospodarska politika z vsemi ukrepi prizadevata za to, da se zdravstvena kriza ne bi spremenila v dlje časa trajajočo gospodarsko krizo, ki bi pripeljala do množičnih stečajev podjetij in posledične rasti brezposelnosti.

Celotna analiza s tehničnimi podrobnostmi je dostopna na spletni strani Banke Slovenije.

Arjana Brezigar Masten, Miha Breznikar, Peonare Caka, Mojca Lindič, Matic Petriček, Gašper Ploj, Jan Radovan, Nika Sosič in Robert Zorko so sodelavci Analitsko raziskovalnega centra Banke Slovenije. Celotna analiza s tehničnimi podrobnostmi je dostopna na spletni strani Banke Slovenije.