Slovenska velikana se ne bosta srečala v Mariboru

Galerist, založnik in zbiralec domoznanskega gradiva iz Maribora Primož Premzl je jeseni 2016 po naključju naletel na načrt grobnice za generala Rudolfa Maistra, ki ga je v 30. letih prejšnjega stoletja narisal najvidnejši slovenski arhitekt Jože Plečnik. Zato se mu je porodila ideja, da bi bila stota obletnica začetka bojev za severno mejo primeren čas, da bi velikega Slovenca v Mariboru počastili tudi z grobnico, ki si jo je zanj zamislil veliki arhitekt.

Kazalo je, da se bo projekt – grobnica, ki si jo je za Rudolfa Maistra zamislil veliki arhitekt Jože Plečnik – v mestu, kjer je Maister preživel večji del življenja in je tudi pokopan, uresničil, vendar je tik pred zdajci padel v vodo. Generalov vnuk Borut Maister si je namreč prejšnji teden po medijskih polemikah premislil glede prekopa dedkovih posmrtnih ostankov.
 

Grobnica iz arhiva

Mladinska knjiga je Premzla leta 2016 povabila, da bi sodeloval pri nastajanju nove monografije o Maistru; izšla bo jeseni letos, ob stoti obletnici začetka bojev za severno mejo. Njegova naloga je bila poiskati čim več do zdaj še neobjavljenega slikovnega gradiva, ki se dotika Maistra. Nekaj tega gradiva ima Premzl v svoji zbirki, nekaj pa ga je začel iskati pri različnih ljudeh, seveda tudi pri družini generala Maistra. Njegov vnuk Borut se sicer ljubiteljsko ukvarja s sestavljanjem družinskega rodovnika in ga zgodovina po Premzlovih besedah zelo zanima.

Da obstajajo načrti za Maistrovo grobnico, ki jih niso nikoli uresničili, je Premzla opozoril oskrbnik zbirke v Štupičevi vili v Zavrhu pri Lenartu v Slovenskih goricah, kjer imajo tudi veliko gradiva o generalu. Kopije teh načrtov mu je potem pokazal generalov vnuk Borut Maister.

Obstajata dva Plečnikova načrta Maistrovega zadnjega počivališča. Prvega je arhitekt projektiral kmalu po generalovi smrti; umrl je nenadoma, zaradi kapi, poleti 1934 in pokopali so ga v povsem običajno grobnico na mariborskem pokopališču Pobrežje. Tako prvega kot drugega načrta, ki predvideva večji grob in je nastal leta 1938, ko je umrla Maistrova žena in mama sinov Hrvoja in Boruta, niso uresničili.

Zakaj prvega načrta niso uresničili, ni znano. Po Premzlovem mnenju drugega načrta niso uresničili zato, ker jih je prehitela druga svetovna vojna. Potem sta Maistrova sinova družinsko grobnico, v kateri bi pokopali tudi generala, hotela zgraditi v drugi polovici 70. let prejšnjega stoletja. Takrat so že predvidevali, da bi jo postavili na novem mariborskem pokopališču Dobrava, saj je bilo Pobrežje prenapolnjeno in tam ne bi bilo mogoče več zgraditi grobnice, kot si jo je zamislil Plečnik. Vendar razmere spominu na generala niso omogočale postavitve, s smrtjo sinov nekaj let pozneje pa so načrti šli bolj ali manj v pozabo.

Generala sicer politika že po prvi svetovni vojni ni posebno cenila. To se je najbolje pokazalo leta 1923, ko so ga prisilno upokojili. Vendar se je njegova prava diskreditacija po Premzlu zgodila po drugi svetovni vojni. Takrat so na piedestal postavili narodnoosvobodilni boj in partizanstvo. Kar se je zgodilo prej, je bilo malo pomembno. Leta 1978 so na ukaz predsednika predsedstva Socialistične republike Slovenije Sergeja Kraigherja po njegovem obisku Maribora celo odstranili Maistrov kip iz prostorov mariborske občine.



Originale načrtov hranijo v Plečnikovi hiši v Ljubljani. Dolgoletni vodja Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, kamor je včasih spadala Plečnikova hiša, umetnostni zgodovinar in eden največjih poznavalcev Plečnika dr. Peter Krečič nam je povedal, da je vedel za te načrte. Vendar je arhitekt za seboj pustil ogromno neuresničenih projektov, zato sam Maistrovi grobnici ni posvečal posebne pozornosti.

Povsem drugače je začel nanje gledati, ko je Premzl predlagal, da bi po drugem načrtu dejansko zgradili grobnico. Mariborski zbiratelj pravi, da je pobudo dal, ker je opazil željo potomcev, da bi general dobil grob, kot so ga načrtovali pred drugo svetovno vojno. Poleg tega je prepričan, da bi se s tem ob stoti obletnici začetka bojev za severno mejo lahko primerno zahvalili velikemu Slovencu in se hkrati opravičili njegovi družini za vse krivice, ki jih je doživela s potiskanjem Maistra v pozabo predvsem po drugi svetovni vojni.

Plečnik je po Krečičevih besedah načrtoval grobnico v najbolj pristnem kamnu za kraje pod Pohorjem, pohorskem granitu oziroma granodioritu, kakor se mu pravi zdaj. Ta kamen je bil po Krečiču sploh eden od Plečniku najljubših materialov. Veliki arhitekt je bil velik ljubitelj naravnih materialov in torej naravnega kamna, vendar ga je moral, zaradi stroškovnih zahtev naročnikov, včasih zamenjati z umetnimi različicami.

Pojavljali so se sicer namigi, da načrt ni Plečnikov, saj na njem ni arhitektovega podpisa, vendar Krečič takšne namige kategorično zavrača. Po njegovem je povsem jasno, kdo je avtor načrta, tako iz videza grobnice kot iz vsega poleg same risbe. Kot nekdo, ki se je desetletja ukvarjal s Plečnikom, Krečič takoj prepozna arhitektovo roko, tudi pisava ob načrtu je Plečnikova.

Za in proti

Na začetku lanskega leta so bila razmišljanja tako daleč, da je Premzl na Krečičev predlog povabil k sodelovanju arhitekta Matica Suhadolca, ki se je veliko ukvarjal s Plečnikom. Bil je čas, da v projekt grobnice vključijo tudi mariborsko občino. Premzl je povedal, da so se maja lani v širšem krogu sestali pri mariborskem podžupanu Sašu Pelku in občina je bila projektu zelo naklonjena.

Potem se je najprej zapletlo pri načrtovalcu pokopališča Dobrava Niku Staretu, ki je postavitvi grobnice nasprotoval. Menil je namreč, da je koncept Dobrave tak, da so na pokopališču vsi enaki, v kar nekoliko večja grobnica ne bi sodila. Vendar Premzl pravi, da grobovi že zdaj ne poudarjajo tega koncepta, saj so na Dobravi tudi, na primer, pokopane žrtve povojnih pobojev. Nazadnje so tja prepeljali ostanke žrtev iz Hude jame. Stare je nato za grobnico predlagal po Premzlovem in Krečičevem mnenju popolnoma neprimerno lokacijo, kjer zdaj stojijo prenosna stranišča. Premzl je omenil tudi bizarni zaplet, ko je postavitvi grobnice nasprotoval upravnik pokopališča, saj da kot potomec mariborskih Nemcev ne mara Maistra.

V tem času je mariborska občina načrtovala širitev pokopališča Dobrava in zanjo odgovoren krajinski arhitekt Aleš Koprivšek je bil umestitvi grobnice za Maistra in družino zelo naklonjen. Poleg tega je ugotovil, da Staretovega dovoljenja sploh ne potrebujejo. Zato je jeseni 2017 začel Premzl zbirati podporo za gradnjo. Pridobil jo je tudi od Domovinskega društva generala Rudolfa Maistra Maribor – natančneje od njenega predsednika Aleša Arha –, ki je del Zveze društev general Maister s sedežem v Ljubljani.

Organizirano nasprotovanje postavitvi Plečnikove grobnice za Maistra na Dobravi pa se je začelo februarja letos, potem ko so si odgovorni s Premzlom vred ogledali možne lokacije za grobnico. S pismom v Sobotni prilogi Dela se je prva oglasila dr. Spomenka Hribar. Menila je, da bi bil prekop generala svetoskrunstvo. Nasprotovanju so se pridružili tudi nekateri drugi, na primer Zveza društev general Maister, čeprav je bil predsednik njenega mariborskega dela prej za gradnjo. V dobrem mesecu polemike se je zvrstila vrsta piscev, na strani zagovornikov seveda tudi Premzl in Krečič. Postavitev grobnice je javno podprl tudi vnuk Rudolfa Maistra Borut Maister.

Čeprav je Sobotna priloga konec marca polemiko končala, se dogajanje okrog grobnice očitno ni umirilo. Prejšnji teden je namreč Borut Maister javno sporočil: »Presenetila me je polarizacija mnenj o primernosti premestitve posmrtnih ostankov. Nasprotujoča si mnenja so mi dala vedeti, da časi za to niso primerni. V časnikih so s polno mero domoljubja poudarjali pozitivno vlogo generala v preteklosti, obenem pa prekopu iz meni neznanega razloga ostro nasprotujejo. Jaz, ki sledim želji svojega očeta, bi svojemu dedku takšen nagrobnik iz vsega srca privoščil. Zasluži si ga. Navsezadnje ni bil samo dedek, bil je tudi slavni general.« Soglasje za prekop dedka je umaknil in tako zaključil vse s tem povezane aktivnosti. General Maister bo še naprej pokopan na pobreškem pokopališču, nove grobnice na Dobravi ne bodo zgradili.

Puška v koruzi?

V Sloveniji se pogosto vse začne in konča pri denarju, o stroških pa pri dogajanju okrog gradnje grobnice Maistru začuda ni bilo niti besede. Verjetno zato, ker res ne bi bili visoki. Premzl je povedal, da bi kamnoseška dela po izračunu enega od mojstrov te obrti veljala približno 80.000 evrov, celoten projekt pa bi stal kakšnih sto tisočakov. Poleg tega bi denar zbrali s prostovoljnimi prispevki, tako da ne bi za Maistrovo grobnico šlo nič javnega denarja.

Seveda je glavni pobudnik aktivnosti za gradnjo Primož Premzl zaradi klavrnega konca projekta zelo razočaran. Pri nasprotnikih gradnje vidi ozkosrčno in pritlehno viničarsko mentaliteto ter udbaško ozadje, saj sta bila po njegovih besedah dva v 70. letih 20. stoletja uslužbenca Službe državne varnosti, se pravi naslednice Udbe. Poudaril je še, da po neuspehu ne namerava več javno delovati.

Vsi pa očitno še niso vrgli puške v koruzo. Čeprav marsikdo meni, da mariborska občina ni bila posebno zagreta za projekt, je župan Andrej Fištravec opozoril na medijsko gonjo, zaradi katere je Borut Maister umaknil soglasje k prekopu dedka. Kot je dodal Fištravec, upa, da bo »nekoč v prihodnosti naša družba sposobna stopiti skupaj in velike ljudi postaviti tja, kamor si zaslužijo«.

Razočaran je tudi Peter Krečič, vendar misli, da čas za postavitev grobnice še ni minil. Zato poziva Fištravca, naj poskusi prepričati Boruta Maistra, da bi si premislil in dovolil gradnjo, saj je zanjo do pozne jeseni, ko bo stoletnica bojev za severno mejo, še dovolj časa.

Ne nazadnje tudi zato, ker bi imela grobnica velikega generala Rudolfa Maistra po načrtu velikega arhitekta Jožeta Plečnika za Maribor, Štajersko in državo izjemen pomen. »Srečanje dveh velikanov, sodobnikov, ob tako pomembni obletnici bi vsekakor moralo biti dovolj velik razlog za izvedbo projekta,« je prepričan Krečič.