V nadaljevanju preberite:

Ustava samostojne Slovenije, ki je bila pred 30 leti dosežek, je zrela za prenovo. »Ustava je bila izraz pričakovanj, naslavljala je prihodnost in ne tega, kar smo zapuščali,« smo lahko slišali ob okrogli obletnici. Pričakovanja se niso uresničila, državni ustroj ni učinkovit, ob mnogoterih pravicah, sicer lepo zapisanih, manjka mehanizem, ki bi omogočal njihovo dejansko uživanje. Velika ranljivost države in njenega prebivalstva se kaže ob vsakokratni globalni krizi, ki se kar vrstijo: gospodarska, zdravstvena, energetska in podnebna. Odziv naše države je med najmanj učinkovitimi v EU.

Pisci ustave so se leta 1991 oprli na nemško, ki je bila že takrat zastarela v trajnostnem smislu in so jo Nemci kmalu po sprejetju naše ustave izboljšali (junija 1994). Dodali so npr. 20.a člen (skrb za bodoče generacije). Na podlagi tega člena so mladi iz gibanja »Petki za prihodnost« leta 2021 sprožili tožbo in z odločbo ustavnega sodišča prisilili državo k odločnejšim ukrepom za zaščito podnebja. Še bolj trajnostna je švicarska ustava, sprejeta na referendumu leta 1999.

Je slovenska ustava res tako nedotakljiva?