V članku preberite:

Izjava SAZU o spravi (15. marec 2021) artikulira minimalni konsenz o zgodovinskem spominu – namreč od vrednot živih je odvisna prihodnost. Izjava, vsaj zame, razčiščuje odnos med etiko in skupnostjo v smislu pravičnosti do resnice o zlu, ki smo si ga povzročili.
Slovenci pravne kulture, nujne za delovanje demokracije doma in v EU, nimamo. Trideset let demokracije je premalo, rabimo še vsaj toliko, da mi in vzhodni (Slovani) avtonomno – s svojo glavo razumljeno – demokracijo in njeno pravo vgradimo v kulturo/identiteto, v vsakodnevni režim.
Izjava parlamenta bo važno dejanje sožitja, mnoga smo že naredili. Ampak brez demokracije ima razkol med nami res »lepo prihodnost«. Danes bijemo »spravni« kulturni boj, ki je, vsaj zame, oblika nadaljevanja neuspešne lustracije, občutka neporavnanih računov, zmerjanja potomcev z udbovci in zločinci ter kolaboranti in izdajalci – in samo zdi se, da gre za bližnjo preteklost, dejansko pa oživlja tradicionalna kultura nacionalnega razkola.