Posebna izdaja Sobotne priloge z vrhunsko vsebino

Dan Lenard spada med najuspešnejše slovenske oblikovalce in med najuglednejše oblikovalce velikih jaht na svetu. Kot oblikovalec plovil ima pred kolegi iz neobičajne poslovne niše pomembno prednost: od otroštva je jadralec, razume, kako se bo jahta obnašala, ko bo načrt uresničen. Pravi, da dobra ideja ne obstaja. Obstaja samo dobra realizacija ideje. Leta 2019 se je z jadrnico brez tehnologije in navigacije podal čez Atlantik, da bi javnost ozavestil o stanju oceanov. Zdaj zgodbo nadaljuje z gibanjem Vela Code, s katerim želi pod enim jadrom združiti vse okoljevarstvene organizacije in ozavestiti širšo javnost o nujnosti zaščite morij s tem, da povečamo absorpcijo našega planeta. Oblikovalca in morjeplovca je izprašala Vesna Milek.

Dušan Plut, soustanovitelj slovenske zelene stranke in zaslužni profesor ljubljanske univerze, razmišlja o prihodnosti slovenske energetike. Predlaga, da bi Slovenija sledila švicarskemu energetskemu modelu, ki temelji na rabi obnovljivih virov energije, zlasti vode, hkrati pa se je Švica odločila, da novih jedrskih elektrarn ne bo več gradila. Ambicija Švice je, da bi na enoto proizvoda porabljeno energijo čim bolj zmanjšala.

Dvojna številka Sobotne priloge je polna odličnih vsebin.

Miha Jenko se sprašuje, kaj se dogaja z Evropsko unijo. Ta je nastala na ramenih velikanov, kot so Charles de Gaulle, Konrad Adenauer, Jean Monnet, Robert Schuman. Po padcu berlinskega zidu leta 1989 in združitvi obeh Nemčij sta nemški kancler Helmut Kohl in francoski predsednik François Mitterrand uspešno prepričala voditelje drugih desetih tedanjih članic Evropske skupnosti o popolni prenovi in veliki širitvi evropskega projekta. Z maastrichtsko pogodbo, veljati je začela leta 1993, so bili postavljeni politični in pravni temelji sodobne Evropske unije in evra, zdajšnje skupne evropske valute. Članstvo v Evropski uniji je postalo svetilnik in strateški cilj za vse tranzicijske države evropskega vzhoda, tudi za Slovenijo ob naši osamosvojitvi pred triintridesetimi leti. Zdaj se stvari zatikajo.

Saša Vidmajer v Portretu tedna predstavlja Emmanuela Marcona, francoskega predsednika. Ima ambicijo, da bi bil glavni igralec na evropskem odru, hkrati pa je notranjepolitično šibak.

Branko Soban je obiskal japonski otok Gunkandžima, na katerem je bil nekoč rudnik premoga, danes pa je otok mesto duhov. So pa na njem posneli nekaj ključnih prizorov filma Skyfall, bondiade iz leta 2012.

Mimi Podkrižnik se je za Sobotno prilogo pogovarjala z jordansko princeso Rym Ali. »Mnogi iz naše regije čutijo, da smo bili izdani,« ugotavlja princesa, ki je pred 20 leti še delala kot novinarka. Pred kratkim, 6. in 7. junija, je v Ljubljani, v organizaciji ministrstva za zunanje in evropske zadeve ter Fundacije Anna Lindh potekala mednarodna konferenca Gradimo mostove med jeziki: Človeku prijazna umetna inteligenca za Evro-Sredozemlje, med katero so različni domači in tuji predstavniki ter strokovnjaki razmišljali o vlogi umetne inteligence pri prevajanju. Konferenco je odprla predsednica Fundacije Anna Lindh, njena visokost princesa Rym Ali iz Jordanije.

Hugh Herr, v tokratni Sobotni ga je izprašala Mojca Kumerdej, je znanstvenik in praktik. Pozimi 1982 ga je na gori Mount Washington pri sedemnajstih letih skupaj s tri leta starejšim plezalskim kolegom zajelo snežno neurje, v katerem sta zatavala, se izgubila in štiri dni sprva čakala na rešitev in nato iz ure v uro na smrt. Po spletu nenavadnih okoliščin ju je četrti dan reševalcem uspelo rešiti, ta izkušnja pa je temeljito predrugačila in preusmerila njuni življenji. Zaradi ozeblin so obema amputirali okončine, vendar noben od njiju ni obupal in zapadel v malodušje. Hugh Herr se je kmalu po nesreči zakopal v oblikovanje in izdelovanje preproste protetike in se z njo opremljen po že nekaj mesecih vrnil v plezalne stene, hkrati pa se je odločil slediti želji po znanju, študiju in raziskovanju.