Poletno branje pod Luno in zvezdami

Beograjski kirurg Miroslav Đorđević je operiral genitalije že 1500 transspolnim z vsega sveta, v zadnjih dveh letih tudi enajstim iz Slovenije.

Vse ima že pripravljeno za prvo transplantacijo moškega spolnega organa na svetu. »To bo revolucija v medicini,« je v pogovoru z Mileno Zupanič za Sobotno prilogo napovedal kirurg, ki operira po vsem svetu.

Novica Mihajlović je napisal zgodbo Hasana Omerovića, ki je leta 1990 z višine 2650 metrov z zaprtim padalom treščil na beton v neposredni bližini vojaškega letališča v Nišu in preživel ter še naprej skakal z vojaškim padalom. Država, za katero je pustil 21 kosti in za njo tvegal glavo v treh vojnah, ga je odlikovala za hrabrost, a ga kasneje odstranila iz vojske, ker ima muslimansko ime.

Med nebom in zemljo

V Sobotni prilogi pišemo tudi o sveti trojici, brezmadežno spočeti nekje daleč nad Zemljo, tam, kamor še ni bila stopila človeška noga in prinesla greha s seboj. Dvajsetega julija 1969 je posadka Apola 11 pristala na Luni, oktobra istega leta pa je obiskala Beograd. Za revijo Tovariš, ki jo je tiskala hiša Delo, sta o evforičnem sprejemu brezmadežnih vitezov vesolja – Neilu Armstrongu, Miku Collinsu in Buzzu Aldrinu – poročala novinarka Vesna Marinčič in fotografska legenda Joco Žnidaršič.



Še nekaj čisto zemeljskih tem: Saša Vidmajer se je pogovarjala z ekonomistom Jožetom P. Damijanom o tem, kako enotna politika EU ubija demokracijo. Janez Markeš je pod drobnogled vzel tiskovno predstavnico Bele hiše Sarah Huckabee Sanders, ki se je z novinarji vseskozi zapletala v konflikte. Ali Žerdin se je pogovarjal s Sarijem Hanafijem, predsednikom Mednarodnega sociološkega združenja. Rodil se je v begunskem taborišču v Siriji, po rodu je Palestinec. Palestino je lahko obiskal le s turističnim vizumom. Novica Mihajlović pa je v Pomislekih opisal, kaj se zgodi, ko v politiki zavladajo klovni.

Kako je bilo s kritiko slovenske družbe v poznem socializmu, v tistem desetletju, ko je partija sicer še vedno držala vajeti, preden jih je v naslednjem desetletju, v osemdesetih, začela občutno popuščati? Kakšna je bila opozicija sistemu in kdo ter kakšni so bili oponenti? So bili disidenti? Ne, bili so oporečniki, je v pogovoru z Jožico Grgič povedal zgodovinar dr. Jure Ramšak.
 

Rojeni v morju

Delfini pridejo surfat pred čoln in so sproščeni v naši družbi. FOTO: Tilen Genov, Morigenos

Tilen Genov je strasten preučevalec delfinov, a z njimi ne želi prijateljevati. Meni, da dolgoročno to vodi v škodo za živali. Še kot gimnazijec je s pomočjo mame in dveh družinskih prijateljev ustanovil društvo Morigenos, ki v stari keltščini pomeni rojen v morju. Po zaslugi njegovega društva vemo, da v našem morju živi približno 150 delfinov, ki imajo zelo zanimive navade. S Tilnom Genovom se je pogovarjala Nataša Čepar.

Vedno hujši vročinski valovi, izdatnejše suše, vedno večji požari in supernevihte, ki smo jim po vsem svetu priča zadnjih nekaj let, so dokaz, da učinki podnebnih sprememb niso več komajda zaznavni. Z dr. Chrisom Rapleyjem, profesorjem klimatskih ved v Londonu in raziskovalcem Antarktike, se je pogovarjala Patricija Maličev.

Sam ostani sebi zvest

Vedno se ne vidi zvezd, sam ostani sebi zvest … Tako sta na evrovizijskem odru v Tel Avivu prepevala Zala Kralj in Gašper Šantl. Vesni Milek sta spregovorila o prvi zaljubljenosti, Valovih, Sebi, prvem okusu po glasbi in o okusu Eme ter o komentarjih na forumih – in predvsem o glasbi, ki gre čez vse meje in predsodke.



V pičlih šestih letih je 29-letni Zasavec prekolesaril pot od popolnega začetnika v tekmovalni karavani do tretjega mesta na Giru d'Italia. Prestal je križev pot, ki si ga navadni smrtniki le stežka predstavljamo, s kolesarstvom pa je obnorel tudi tiste Slovence, za katere so, tako kot nekoč zanj, obstajali le smučarski skoki. S kolesarskim fenomenom Primožem Rogličem se je pogovarjal Miha Hočevar.