Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Sobotna priloga

Pobuda za ustanovitev mednarodnega sodišča za vojne zločine nad otroki

Odprto pismo generalnemu sekretarju ZN Antóniu Guterresu.
Po palestinskih podatkih je med načrtnim uničevanjem Gaze izraelska vojska v treh tednih ubila več kot 3000 otrok. FOTO: Ibraheem Abu Mustafa/Reuters
Po palestinskih podatkih je med načrtnim uničevanjem Gaze izraelska vojska v treh tednih ubila več kot 3000 otrok. FOTO: Ibraheem Abu Mustafa/Reuters
Tine Hribar, Renata Salecl, Alenka Šelih, Josip Globevnik, Milan Dekleva, Jože Krašovec, Ivan Kreft, Blaž Zorman
4. 11. 2023 | 05:00
4. 11. 2023 | 11:46
4:52

Konec prejšnjega stoletja je kazalo, da bo 21. stoletje zaživelo kot stoletje humanosti. Danes, po dveh desetletjih, nam grozi, da bo naše stoletje postalo stoletje najhujšega barbarstva doslej, predvsem v odnosu do otrok.

Unesco je leto 2000 razglasil za mednarodno leto kulture in miru. OZN je leto 2001 razglasila za leto dialoga med civilizacijami. Na podlagi tega je generalna skupščina Združenih narodov 9. novembra 2001 sprejela Resolucijo o dialogu med civilizacijami. Ta je temeljila na projektu elementarne globalne etike, v jedru katere je zlato pravilo etičnosti: »Ne stori drugemu tega, česar ne želiš, da bi drugi storil tebi.« Toda že od prvega desetletja našega tisočletja naprej, od napada na Združene države Amerike 11. septembra 2001 in njihove reakcije nanj, se svetovnemu etosu in svetovnemu miru nismo približali, marveč smo se začeli oddaljevati od njiju.

S terorističnim napadom Hamasa na Izrael in z izraelsko reakcijo nanj smo se znašli sredi humanitarne katastrofe in na robu tretje svetovne vojne. Izraelsko bombardiranje Gaze in njenega civilnega prebivalstva z otroki vred, ki je v nasprotju z mednarodnim pravom in pravom človekovih pravic, nas sooča z breznom človeštva in človečnosti.

Spoštovani generalni sekretar Združenih narodov António Guterres, čestitamo Vam za Vaš pogumni humanitarni nastop na mejnem prehodu Rafa in pozdravljamo Vaše vsega spoštovanja vredno zagovarjanje brezpogojnega spoštovanja človekovih pravic in mednarodnega prava tako v varnostnem svetu kot v generalni skupščini Združenih narodov. Ne more biti izjem. Zlasti pri vojnih zločinih nad otroki ne. Zato Vas prosimo, da podprete našo pobudo za ustanovitev posebnega sodišča za vojne zločine nad otroki. Bodisi v okviru posebne skupine sodnikov mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu bodisi ob njem.

Zadnja leta so bili raketiranje, bombardiranje in topniško obstreljevanje mest, njihovega civilnega prebivalstva, med njim tudi otrok, vse pogostejši: v Iraku, Siriji, Čečeniji, Ukrajini, zdaj v Izraelu oz. Gazi. Ne glede na to, v imenu česa in kdo je bil akter totalnega uničevanja mest ter ubijanja otrok v njih, mora za zločine nad otroki odgovarjati. V skladu s Splošno deklaracijo človekovih pravic (1948), Ženevsko konvencijo za zaščito civilnih oseb (1949), Deklaracijo Združenih narodov o otrokovih pravicah (1959) in Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah (1989). Pa tudi v skladu z Rimskim statutom (2002) mednarodnega kazenskega sodišča.

Po palestinskih podatkih je med načrtnim uničevanjem Gaze izraelska vojska v treh tednih ubila več kot 3000 otrok. Zato od obstoječega mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu zahtevamo, naj na enak način, kot je zaradi deportacije, nezakonite preselitve ukrajinskih otrok v Rusijo obsodilo predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina, po preverbi podatkov zaradi ubijanja otrok obsodi tudi izraelskega premiera Benjamina Natanjahuja. Ob hkratnem ukazu o aretaciji.

Zaradi večje varnosti otrok bo Slovenska akademija znanosti in umetnosti 7. decembra 2023, ob 75. obletnici razglasitve Splošne deklaracije človekovih pravic, pripravila simpozij O otrocih kot žrtvah kaznivih dejanj. Veseli bi bili, če bi se ga lahko udeležili. Zato Vas vabimo na obisk Republike Slovenije, letos izvoljene za nestalno članico varnostnega sveta Združenih narodov.

 

Komisija za človekove pravice pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti: ​akad. prof. dr. Tine Hribar (predsednik), izredna članica prof. dr. Renata Salecl (podpredsednica), akad. prof. dr. Alenka Šelih (častna članica), akad. prof. dr. Josip Globevnik, akad. Milan Dekleva, akad. prof. dr. Jože Krašovec, akad. prof. dr. Ivan Kreft, akad. prof. dr. Blaž Zorman.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine