Pečena odojka in ocvrt piščanec

Lani je bilo v Sloveniji sklenjenih 7256 zakonskih zvez, dvanajst odstotkov več kot leto prej. Ločitev je bilo 2347, skoraj dva odstotka več. Zakonske zveze so trajale v povprečju dobrih štirinajst let, štiriinštirideset parov se je razvezalo že v prvem letu zakona. Menda je med najpogostejšimi razlogi za ločitev nespoštovanje; takšno ravnanje, s katerim partner s svojim vedenjem in besedami kaže, da življenjskega sopotnika ne ceni, ne spoštuje, ga morda celo zaničuje. Partnerska terapija, v okviru katere skušajo nekateri rešiti zvezo, se ukvarja tudi z usklajevanjem vrednot, pričakovanj in skupnih pravil. Seveda pa se v vsaki partnerski zvezi, tudi v tisti, v kateri načeloma ni večjih problemov, včasih pojavijo težave.

Kam bi v političnem kontekstu umestili aktualno zvezo peterčka Marjana Šarca? Je zrela za razhod ali le za terapevta? Zadnje ravnanje glede izbire komisarskega kandidata kaže, da se premier ne ukvarja s tem, ali bo koga v svojem političnem partnerskem odnosu z ravnanjem prizadel, in da tako rahlja partnerske vezi. Edina, ki svojega razočaranja glede njegovega ravnanja ni skrivala, je SD. Stranka je imela prav za tisti dan, ko je Šarec sporočil svojo odločitev, napovedano zabavo. Za pogostitev je naročila pečena odojka in ocvrtega piščanca. V SD zanikajo, da je bila zabava načrtovana zaradi pričakovanega imenovanja podpredsednice Tanje Fajon za eno od dveh komisarskih kandidatov, čeprav je evropska poslanka za to, da se je premier odločil le za enega kandidata, Janeza Lenarčiča, izvedela od novinarjev, medtem ko je hitela iz Strasbourga v Ljubljano, kjer naj bi se po ponedeljkovem dogovoru s Šarcem v sredo usklajevanja o njeni komisarski kandidaturi nadaljevala. Zabava je vseeno bila; kako je mesovje teknilo med stisnjenimi zobmi, ni težko uganiti.

V SMC in Desusu so bili ob premierovem sporočilu previdno tiho, ne glede na to, da sta se prvaka obeh strank kot kandidata omenjala v začetnih komisarskih preigravanjih, Alenka Bratušek pa je za odločitev izvedela iz medijev, in to med dopustom.
Šarčeva poteza potrjuje precejšnjo samozavest pri vodenju peterčka. Ni se odločil za »politično trgovanje« oziroma usklajevanje s koalicijo, kar postaja njegov modus operandi. Enako je namreč ravnal že ob sprejemanju sporazuma z Levico, ko so se glede vsebine pogajali brez koalicijskih partnerjev, v ozkem krogu predstavnikov Levice in LMŠ. Očitno se Šarec dobro zaveda ujetosti svojih partneric v koalicijskem zakonu, ki so doslej že požrle kakšno grenko pilulo ponižanja, tudi na primer ob odločitvi, da na evropske volitve LMŠ ne gre s skupno listo s SMC in SAB. Miru Cerarju in Alenki Bratušek je to zgodaj spomladi povedal na 15-minutnem sestanku, po katerem sta morala poparjena pred čakajoče novinarje, čeprav bi jima to lahko prihranil in ju o svoji odločitvi obvestil drugače.

Šarec dobro igra na karto javne podpore. Z »odločnostjo« pri volivcih utrjuje in krepi pozicijo, na drugi strani pa slabi svoje partnerje. Večkrat ko se upognejo, bolj šibki so in slabše jim kažejo javnomnenjske raziskave – Desus, SMC in SAB postajajo politična zgodovina. Z besedami, da se je pri komisarskem kandidatu odločil »nadpolitično in v dobro Slovenije«, si utrjuje pozicijo državnika, in četudi mu koalicijski zakon razpade, so zanj predčasne volitve lahko zmagovalna situacija. Od tod tudi njegova samozavest ob napovedih možnosti vezave zaupnice na glasovanje o proračunu. Njegova manjšinska vlada v državnem zboru ob vnovičnem glasovanju potrebuje 46 glasov, če bi državni svet na zakon o izvrševanju proračuna vložil veto. Z zaupnico bi preveril podporo koalicije in tudi zunajzakonske partnerice Levice, ki je že napovedala, da proračuna morebiti ne bo podprla. V SD, a ne le oni, so zaradi predloga proračuna nezadovoljni. Ob načrtovani rekordni porabi ministrstva resda dobijo več, a ne za »vsebino« – proračunska poraba bo višja za dobrih 290 milijonov evrov, od tega gre kar 170 milijonov evrov na račun povišanja plač. Koalicijsko kolesje ni naoljeno in škripa, kar kaže tudi padec zakona o financiranju šol, ki ga je predlagal minister SD Jernej Pikalo in ki ga koalicijska SMC ni podprla. A za zdaj nič ne kaže, da se »trpljenje« ujetih v koaliciji ne bo nadaljevalo in da bo Šarec spremenil način delovanja.

Odločitev za razhod s partnerjem ni lahka. Menda razmislek o ločitvi povprečno traja 24 mesecev in 12 dni, preden se zanjo dejansko odločijo. Mnogi se ne – zaradi otrok, premoženja ali zato, ker alternative skupnemu življenju nimajo. Kot Šarčevi partnerji. ●