V nadaljevanju preberite:

Zgodovinopisci in drugi humanisti ter družboslovci se ga bomo spominjali kot človeka z enciklopedičnim znanjem o zgodovini 20. stoletja, pretanjenega in niansiranega misleca in velikodušnega učitelja in prijatelja. Ko gre za zgodovinopisje, so detajli še kako pomembni.

Kot najstnik se je iz Prage pred nacizmom umaknil v Palestino, kjer se je tudi zaradi boljšega razumevanja sveta, ki je »razpadal pred njegovimi očmi«, odločil za študij zgodovine. Diplomiral je na Univerzi v Cardiffu, pred koncem pa študij prekinil samo zato, da se je udeležil vojne, ki je izbruhnila po priznanju države Izrael. Slednje omenjam predvsem zaradi njegove kritične drže do novonastale države, Izraela. Razlog zanjo je bilo sovražno ravnanje izraelskih vlad do Palestincev. Skupaj z Amosom Ozom in Davidom Grossmanom je predvsem zaradi tega sčasoma postal eden najbolj neizprosnih kritikov militantne izraelske politike.