![Dragica Čadež je v prvem letniku študirala pri Frančišku Smerduju, potem pa je bil njen profesor Boris Kalin. FOTO: Jože Suhadolnik](https://www.delo.si/media/images/20250207/1983999.width-660.jpg?rev=1)
Neomejen dostop | že od 14,99€
Od abstrahirane človeške figure, geometričnih izpeljav, antropomorfnih abstrakcij, uporabe barve in ambientalnih zasnov do psa, inspiriranega po odlitku živali, poginule med izbruhom Vezuva. Dragica Čadež je nedvomno ena najvidnejših in tudi najbolj samosvojih slovenskih kipark, ki je vedno hodila po svojih poteh. »Treba je biti raziskovalen, poslušati intuicijo in po potrebi iti tudi do konca. Menim, da umetniške prakse ni mogoče razvijati na podlagi obstoječih teorij, vsaj pri meni to ne deluje,« je dejala v enem svojih intervjujev.
Tudi pri petinosemdesetih letih je vsak dan v ateljeju. Ko ustvarja zunaj, še vedno uporablja tudi motorno žago. »Še vedno imam grif, sicer pa je pri ustvarjanju kipov velikih dimenzij motorna žaga pač nepogrešljiva,« je dejala.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji