So knjige, ki pridejo v sanje. So knjige, ki premaknejo nekaj v tebi za vedno. Zaradi njih spoznaš kdo si, in se zaljubiš v mesto, ki ga še nikoli nisi videl.
Galerija
Lawrence Durrell je bil v ožjem izboru za Nobelovo nagrado leta 1960, leta 1961 je bil prav tako med kandidati, takrat jo je dobil Ivo Andrić. FOTO: Michael Haag
V članku preberite:
Mesto je Aleksandrija in knjiga je Aleksandrijski kvartet angleškega pisatelja Lawrencea Durrella, po mnenju kritikov najbolj uspešno literarno ekspresionistično delo v angleškem jeziku, ki bo aprila v prenovljeni izdaji izšlo pri založbi Beletrina.
Nekateri pravijo, da je Aleksandrijski kvartet primer tistih največjih romanov mest – tako kot Dickensov London, Joyceov Dublin, Balzacov Pariz, morda tudi Pariz Henryja Millerja v Rakovem povratniku, ki je močno vplival na Durrellovo pisanje.
Durrellova Aleksandrija je moderni babilon; Grki, Italijani in Angleži bivajo skupaj z Egipčani, judje in kristjani skupaj z muslimani, vsi prebivalci sestavljajo in odsevajo koščke ogledal, ki poskusijo sestaviti celoto, a v resnici iz razbitega ogledala nikoli ne moreš sestaviti celotne zgodbe. Resnica je subjektivna, nam govori Aleksandrijski kvartet, resnica je kompleksna, čudna, erotična, pretresljiva, strašna.
Durrellovi romani so prepleteni ne samo z iskanjem resnice v dvorani ogledal, prividov in odsevov, notranjih vzgibov, ampak tudi z umori, samomori, izginotji, prevarami in neuspešnimi poskusi pobega. Vse protagoniste na koncu premaga in zlomi sistem.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji