Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Ne gre le za pupke in ribe!

V letih 2010 in 2014 so Kostanjevico na Krki prizadele katastrofalne poplave. Raven stoletnih voda je leta 2010 dosegla višino, ki so jo zabeležili leta 1939.
Poplave v Kostanjevici na Krki leta 2014. FOTO: Leon Vidic/Delo
Poplave v Kostanjevici na Krki leta 2014. FOTO: Leon Vidic/Delo
Andrej Smrekar
6. 11. 2021 | 06:00
6. 11. 2021 | 08:03
10:56

V nadaljevanju preberite:  

- Kostanjevica na Krki je edinstven spomenik kulturne krajine, ki se je izoblikoval v zaključni fazi notranje kolonizacije poznega 12. in 13. stoletja. Kostanjeviški otok je umetna tvorba, ki je spremenila naravne danosti rečnega režima, tako da je bilo mogoče nova območja ob pomoči melioracijskih jarkov gospodarsko izkoriščati. Naravna pot poplavnih vodà v ostrem okljuku pri Koprivniku nad Kostanjevico vodi po strugah potokov v Krakovski gozd in dalje v druge vodotoke, ki se pod Kostanjevico izlijejo v Krko. Absorpcijsko zmožnost Krakovskega gozda so v 19. stoletju povečali z danes zanemarjenimi jarki.

- Izmerjeni pretoki kažejo, da ni korelacije med gladino vode v Kostanjevici in pretokom pri nižje ležečem Podbočju, ki je izhodiščni podatek vseh študij. Pristojne službe MOP so pripravile idejni projekt za »rešitev« Kostanjevice te tisočletne nadloge in ga prejšnji mesec predstavile javnosti kot idejni načrt.

- Zadrževanje vode narekujejo Savske elektrarne s spremembo namembnosti Save. Širina prostora, ki ga zajemajo hidrološke študije, kaže, da tu sploh ne gre za Kostanjevico, temveč za preventivno blaženje posledic spreminjanja vodnega režima v spodnjem porečju Save. Začetek gradnje HE Mokrice je pogojen z gradnjo protipoplavne zaščite ob spodnji Krki.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine