
Neomejen dostop | že od 14,99€
S pisateljem in dramatikom Evaldom Flisarjem se srečava v avstrijskem Gradcu, kjer so v enem najstarejših evropskih neinstitucionalnih gledališč Theater im Keller na oder postavili že njegovo štirinajsto dramo, besedilo Hamlet in jaz, v okviru projekta Flisar-Komplet bodo kmalu uprizorili še zadnje tri.
»Postal sem skoraj tragična žrtev svojih uspehov; zadnja leta hodim samo še na premiere svojih dram v tujini, na predstavitve knjig, na literarne nastope, to pa je daleč od pravega potovanja. In to mi ni všeč. Svet in uspeh sta me oropala nečesa, kar je morda najbolj dragoceno v življenju: sposobnosti, da bi se čudil, da bi bil neznanec v svetu neznancev, da bi svet doživljal sveže, kot nekaj novega,« je nekoliko črnogled.
Vendar je bil to verjetno zgolj hipni preblisk; še dobro leto nazaj je spet prepotoval Indijo, se udeležil srečanj z uredniki založb, ki izdajajo njegove knjige, in si v Kolkati ogledal uprizoritve njegovih dram Vzemi me v roke in Kaj pa Leonardo? in tudi sedaj z zanj značilno odločnostjo in vehemenco komentira vsako kulturno in družbeno vprašanje z jasno decidiranim stališčem. Kar pa ne pomeni, da so mu po neštetih stvarnih in duhovnih popotovanjih ob njegovi 80-letnici skrivnosti življenja povsem prezentne.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji