Mario Draghi ne pomeni samo reševanja izjemnih razmer po pandemiji – to bi lahko počel tudi predhodnik Conte. Je garant reform, v bistvu komisariat.

Galerija
FOTO: Remo Casilli/Reuters
V kolumni preberite:
Mineva sto dni, odkar je z osupljivim soglasjem in ob peščici nasprotnih glasov, tega v zgodovini italijanske republike ni pomniti, vlada dobila prvo zaupnico v senatu in poslanski zbornici. Začela se je Draghijeva politična sezona.
Revija L'Espresso ga je upodobila v rdečem plašču in z mogočno lasuljo na glavi, s široko nabornico okoli vratu in križem na srcu. Z naslovnice je strmel Mario Draghi, ki je postal Ludvik XIV. Ne Sončni kralj, ampak Kralj obnove. Medtem ko predsednik vlade začenja z reformnim načrtom, ki ga od Italije zahteva Evropska unija, in se njegovi ministri prepirajo dobesedno o vsem, ima nekdanji bankir skoraj kraljevski status.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji