V nadaljevanju preberite:

Vse pogosteje se vračam k Seneki. Preprosto zato, ker je zelo dobro vedel, kako živimo in kako živeti, kar je razvidno tudi iz njegove razprave De brevitate vitae, O kratkosti življenja, v kateri popiše, kako se večina smrtnikov pritožuje nad zlobnostjo narave: življenjska doba, za katero smo rojeni, da je nepomembna, čas, ki nam je dan, mine tako hitro, tako bliskovito hitro, da vsi razen redkih zapustijo življenje za časa, ko se še pripravljajo zanj. »Ne gre za to, da imamo malo časa,« je menil, »ampak za to, da smo ga izgubili veliko.«