V nadaljevanju preberite:

Friderik Hrast je najbrž zadnji še živi partizanski tiskar. Delal je v tiskarni Partizanska 15 v Kočevskem Rogu in Beli krajini. Pred dnevi je bil v redakciji Dela. Nekaj aristokratskega je na njem. Odkar je v penziji, je slikar. S seboj je prinesel par tiskovin, ki jih je kot mladenič pomagal ustvariti. Recimo Odlok o proglasitvi dneva Prešernove smrti za kulturni praznik slovenskega naroda.

Pod odlokom Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta sta podpisana predsednik Josip Vidmar in sekretar Boris Kidrič. Druga tiskovina iz mape leta 1928 rojenega Friderika Hrasta je bilo vabilo na slavnostno akademijo ob kulturnem prazniku v Dom ljudske prosvete v Črnomlju.

Akademija se je 8. februarja 1945 na belokranjskem osvobojenem ozemlju začela s fanfarami, končala s komadom Davorina Jenka Naprej zastave slave. Pa govori, Zdravljica, Pesem mladine Otona Župančiča. Komad Bojana Adamiča. In Uvod k Prešernovemu Krstu pri Savici. Vabilo na akademijo je natisnjeno na kakovostnem papirju, v črnih in rdečih barvah. »Začetek točno ob 20. uri,« piše na koncu. Da ne bi kdo zamujal.