V nadaljevanju preberite:

Kako pa imenujete različne poskuse intelektualnega in političnega aktivizma, drugačnega, protestniškega mišljenja, ki ciklično vre na površje javnosti, od Gretinih okoljevarstvenikov do gibanj #metoo in Fridays for Future?

To je lažno protestništvo, v bistvu konservativna kritika. Na dan vlečejo posamezna vprašanja, single issues, pravijo Angleži, a nikdar ne udarijo sistemsko, po kapitalizmu kot takem. Takšni protestniki niso sposobni podvomiti o kapitalizmu, nasprotno, znotraj njegovih okvirjev iščejo priznanje. Vegani ali LGBT-jevci ne zahtevajo njegovega padca, temveč moledujejo priznanje manjšinskega statusa v njem, sprejemajoč ga kot nujno, nepremostljivo usodo. Nasprotno bi morali, kot Marx in Gramsci, kritizirati kapitalizem kot tak, ker to je izvirni greh izkoriščanja.

Novodobni protestniki v najboljšem primeru kritično premišljajo posamezne problematične vidike kapitalizma, v najslabšem igrajo vlogo njegovih služabnikov. Povem brez ovinkarjenja: udeleženci mavričnih parad imenujejo civilne pravice to, kar so često potrošniške kaprice premožnih posameznikov. Podobno velja za nadomestno maternico oziroma prepričanje, da je starševstvo muha enodnevnica tistih, ki si to lahko privoščijo. Nič drugače ni z Greto: to je kapitalistično okoljevarstvo! Kapitalizem hoče prepleskati z zeleno, namesto da bi delala za njegov prevrat.

Takšno protestništvo je le ena od tolikih različic prevladujočega neoliberalnega reda. Daleč premalo: čas je, da začnemo razmišljati o resni, globinski kritiki kapitalizma kot obvladovalca produkcijskih razmerij in življenjskih slogov.