Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Ko poslušam kosa in slavca, slišim glasbo Mozarta in Beethovna

David Rothenberg je glasbenik in filozof ter navdušen poslušalec narave. Njegovi najbližji sodelavci so ptice pevke. V Ljubljani je na Barju igral s slavci.
David Rothenberg na Barju nastopa skupaj s slavcem. FOTO: Matjaž Rust
David Rothenberg na Barju nastopa skupaj s slavcem. FOTO: Matjaž Rust
21. 5. 2022 | 06:00
23:26

V članku preberite:

Vsaka vrsta je svet zase. Večina ptic se nauči peti. (Okoli najine mize ves čas letajo vrabci, skačejo po mizi, kradejo sladkor in se oglašajo.) Vrabčki imajo preprosto pesem, s čivkanjem kličejo drug drugega, saj so zelo socialne ptice. Slavci se petja naučijo od drugih samcev – če ne pojejo pravilno, se lahko zgodi, da bodo ostali brez samice. Mnogo vrst ptic se petja nauči v prvih nekaj mesecih življenja in ga kasneje ne spreminjajo. Slavčki in kosi, na primer, pa ga spreminjajo in se učijo vse življenje. Nekatere ptice pojejo iste fraze v enakih zaporedjih, druge so bolj raznolike. Sivi oponašalec, ki je ameriška ptica, se sam nauči petja. Njegova pesem je kaotična in abstraktna, a zelo zanimiva. Tudi kalini se zelo hitro naučijo različnih pesmi; če v ujetništvu nekje poberejo napačno melodijo, jo bodo, če jih spustimo v naravo, hitro popravili. Vedo, da pojejo narobe. Kukavica ima zelo preprosto pesem, a je zelo glasna in prepoznavna.

 

Pojejo le kiti grbavci, in to zelo dolge pesmi. Če bi slavčkovo petje upočasnili in raztegnili, bi bila zvočna struktura zelo podobna petju kita, kar je zelo zanimivo. V naravi so ponavljajoči se vzorci in oblike, ki jih vedno vidimo in so povsod okoli nas: spirale, simetričnost … Obstajajo torej univerzalne oblike.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine