Na krovu bojne ladje Prince of Wales sta 14. avgusta 1941 Franklin Delano Roosevelt in Winston Churchill podpisala Atlantsko listino.
Galerija
Udeleženci G7 so se zavezali skupnim demokratičnim vrednotam in dogovorili o pobudi B3W (zgraditi boljši svet). Na fotografiji z leve: kanadski premier Justin Trudeau, predsednik evropskega sveta Charles Michel, ameriški predsednik Joe Biden, japonski premier Jošihide Suga, britanski premier Boris Johnson, italijanski premier Mario Draghi, francoski predsednik Emmanuel Macron, predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in nemška kanclerka Angela Merkel.<br />
FOTO: Patrick Semansky/Reuters
V nadaljevanju preberite:
Čeprav ni šlo za formalni meddržavni sporazum, je bila listina izredno pomemben dokument. V njej sta se zavzela za uničenje nacizma in fašizma ter podala svoj pogled na čezatlantske odnose in svetovno ureditev po drugi svetovni vojni.
Atlantska listina je dejansko bila podlaga za vzpostavitev sveta (sistem OZN, sistem iz Bretton Woodsa itd.), s katerim smo živeli vse do danes. Dober mesec kasneje so na konferenci v Londonu k listini pristopile še Belgija, Češkoslovaška, Grčija, kraljevina Jugoslavija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Poljska, Sovjetska zveza in Svobodna Francija. Kasneje so jo podprle še Avstralija, Dominikanska republika, Gvatemala, Haiti, Honduras, Indija, Južna Afrika, Kanada, Kitajska, Kostarika, Kuba, Nikaragva, Nova Zelandija, Panama in Salvador. Vse so 1. januarja 1942 na tej podlagi podpisale deklaracijo Združenih narodov.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji