V članku preberite:

- Michele Ciliberto je značilno rigorozen akademik, ki vendarle zna spregovoriti laični javnosti, že profesor na prestižni Scuola Normale Superiore v Pisi, velik strokovnjak za Giordana Bruna, poznavalec italijanskih filozofskih sodobnikov, od Gramscija do Croceja in Gentileja, ter raziskovalec krize predstavniške demokracije.

- Sleherni krizni čas odpira možnost dekadence. Toda pozor: iz tega uvida so renesančniki znali umisliti vizijo o prihodnosti in prav to je njihov največji poduk. Humanisti se nikdar niso zadovoljili in zakrčili v obstoječe in sedanje: v tem je njihova veličina! Machiavelli je iz državljanskega razsula ustvaril mit o vladarju, Michelangelo mit Sikstinske kapele, Bruno mit o vesolju, Campanella veliko državno utopijo, Mesto sonca. Renesančni humanisti so čutili krizo njihovega sveta, a jim je uspelo predelati jo z vizijo boljše prihodnosti. Ravno v tem se najbolj razhajamo od njih: delimo le polovični, odčarani del zgodbe, nismo pa sposobni sprememb prevrednotiti, osiromašenje predelati v obogatitev človeštva.

- Kdor se bori za besedo kot orodje enakopravnosti in svobode, obnavlja demokratičen svet, v katerem lahko vsakdo izraža svoje misli, ne da bi s tem žalil drugega. Zaščita besedne kulture zato ni le akademski interes, temveč državljanska vrednota. Beseda je prostor svobode in osvobajanja.