Farmacevtski milijoni v žepe zdravnikov? Kriv sem! Ali res?

Matija Tomšič. Na medicinski fakulteti sem diplomiral leta 1982. Od leta 1987 sem zaposlen na KO za revmatologijo UKC Ljubljana. Specialistični izpit iz interne medicine sem opravil maja 1992. Leta 2018 sem bil izvoljen v naziv rednega profesorja interne medicine na MF. Od leta 2001 vodim KO za revmatologijo, UKC Ljubljana, s 65 zaposlenimi. Čeprav imam podatke samo za obdobje od leta 2006 dalje, smo v obdobju do leta 2017 z enakim številom zdravnikov (10) strahovito povečali obseg dela, npr. ambulantna aplikacija zdravil s 468 na 2374, pregledi v urgentni revmatološki ambulanti s 1404 na 2397 in število ambulantnih pregledov z 12.864 do 14.960.

Delo v ambulanti pričnem vsak dan ob 7.00 ali kako minuto prej. Ponedeljek je moja redna ambulanta. Bolnike imam naročene od 7.00 do 14.45. Naročenih je 28 bolnikov, torej 8 ur dela, brez malice, in potrudim se, da pijem čim manj, da ne izgubljam časa z lulanjem. Ob 15.00 moram izprazniti ambulanto, ker prične z delom kolegica. Bolniki so naročeni s petnajstminutnim presledkom in pregledani so točno ob uri. Od torka do petka imam vsak dan naročena 2–3 bolnika, ki se jim je zdravstveno stanje poslabšalo, pa me o tem obvestijo po e-pošti ali telefonu. Enkrat do dvakrat mesečno sem razpisan v urgentno revmatološko ambulanto, kjer po koncu ambulante pregledam še bolnike z napotnico zelo hitro. Ker smo vsi zdravniki povečali obseg dela, nam zmanjkuje ambulantnih prostorov, pa čeprav delamo tudi popoldan. In prostorov v napol prazni Bolnici dr. Petra Držaja ni lahko dobiti. Krivi smo! Preostale dni koordiniram delo na oddelku, zaključujem mnenja ambulantno pregledanih bolnikov po prejetju vseh izvidov, vodim redne dnevne konzilije, glavno vizito … in rešujem sprotne težave, zato so moja vrata vedno odprta.

Delovno mesto običajno zapuščam ob 16.00, do 20.00 si vzamem »prosto«: košnja trave, delo na vrtu, kuhanje. Nato nadaljujem delo, odgovarjam na e-pošto, pišem oz. berem raziskovalne članke, ki jih pošiljamo v objavo v tuje revije, opravljam recenzije za ugledne tuje revije, pripravljam predavanja za študente, pišem ali berem, če sem urednik, članke npr. za učbenik interne medicine, žepne revmatologije … Tudi med dopustom odgovarjam na e-pošto, pogosto tudi bolnikom in seveda zdravnikom, ki so v stiski in potrebujejo pomoč. Pred nekaj dnevi sem med vračanjem z dopusta na letališču v Bruslju pomagal kolegu iz splošne bolnišnice pri zdravljenju hudo bolnega bolnika. Dogovorila sva se za takojšen začetek zdravljenja in premestitev na naš klinični oddelek. Socialno življenje je temu primerno. Žena razume, a vse težje tolerira. Prijatelji razumejo, da se vidimo predvsem v decembru in poletnih mesecih, drugače pa le izjemoma. Kriv sem!

In seveda pripravljam tudi predavanja za »zloglasno« farmacijo. Praviloma gre za izobraževanje zdravnikov, doma in v tujini. Izvajam jih zunaj delovnega časa, največkrat zvečer ali med vikendi, v prostorih, ki jih izbere gostitelj. Kaj npr. predavamo družinskim zdravnikom? Kako prepoznati vnetno revmatično bolezen pri bolnikih, kakšne preiskave naj jim opravijo, kako naj bolnike pričnejo zdraviti in kdaj in s katero stopnjo nujnosti naj bolnike napotijo k revmatologu.

Ali se to kje pozna? Ko smo analizirali dostopnost 341 novih bolnikov z revmatoidnim artritisom do revmatologa v treh zaporednih letih, smo ugotovili, da za bolnika od prvih zaznanih težav do prvega pregleda pri revmatologu na Kliničnem oddelku za revmatologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani mine 12,7 tedna. Od izdaje napotnice do pregleda pa mine en dan. V isti raziskavi smo ugotovili, da v okviru 12 tednov po začetku pojavljanja težav pregledamo 47 odstotkov vseh novih bolnikov z revmatoidnim artritisom. Samo za primerjavo: v vrhunskem revmatološkem centru v Leidnu (Nizozemska) v prvih 12 tednih po začetku pojavljanja težav pregledajo 31 odstotkov bolnikov. V posebnem pilotnem projektu na Dunaju pa so v prvih 12 tednih pregledali 43 odstotkov bolnikov z novonastalim revmatoidnim artritisom. Med prvimi v svetu smo uvedli fast tract postopek pri diagnostiki vnetja velikih žil, ko vso možno diagnostiko opravimo v nekaj urah: pregled bolnika, laboratorij, ultrazvok velikih arterij, in če je potrebno, tudi biopsijo temporalne arterije. Število bolnikov, ki zaradi te bolezni zgubi vid, pa je 5,9 odstotka. Samo za primerjavo: Angleži so v obdobju 2009–2011 opisali izgubo vida pri 37 odstotkih bolnikov s to boleznijo, po kampanji ozaveščanja družinskih zdravnikov pa so oslepitev nato zmanjšali na 9,7 odstotka in dobili nagrado ministrstva za zdravje. Poleg tega za to bolezen uvajamo tudi nov način zdravljenja teh bolnikov, z zdravilom, ki ga že dolgo poznamo, uspešno, in precej več kot 10-krat cenejše od biološkega zdravila, ki je tudi na voljo. O tem smo predavali tudi kolegom na ameriškem kongresu. Krivi smo!

Brez trdega raziskovalnega dela, ki poteka izven delovnega časa, ni dobrega kliničnega dela. KO za revmatologijo v povprečju od leta 2006 objavi 20 (dvajset) člankov v mednarodnih strokovnih revijah. V zadnjih dveh letih smo za inovativno laboratorijsko metodo pridobili evropski in ameriški patent. Sam sem na spisku dvajsetih, konkretno na 11. mestu najbolj citiranih avtorjev na področju medicine v Sloveniji. Krivi smo!

Samo nekaj besed o Društvu za razvoj revmatologije (DRR). UKC Ljubljana ne vlaga v razvoj kadra. Na leto ima naš oddelek s 65 zaposlenimi približno 3000 evrov za izobraževanje. KO za revmatologijo ne dobi prepotrebne opreme za sodobno diagnostiko vnetnih revmatičnih bolezni, in to kljub temu, da stalno poslujemo pozitivno. Lani je naš »dobiček« znašal 880.000 evrov, leto prej 960.000 evrov. Stavbe ne vzdržujejo. Leta 2004 smo zato zaposleni na KO za revmatologijo ustanovili DRR. Zbiramo donacije in z medicinskimi aparati opremljamo naš oddelek (ultrazvočni aparati, aparat za meritev kostne gostote, kapilaroskop, merilci krvnega tlaka, EKG, računalniki, tiskalnike …). Opremo damo v brezplačni najem UKC Ljubljana, DRR jih zavaruje in tudi redno servisira. DRR je letos izdal učbenik Žepna revmatologija, ki ga bo brezplačno razdelil vsem zdravnikom družinske medicine. DRR je lastnik programa BioRx.si, ga tudi vzdržuje in razvija. Pomaga z doplačilom nastanitve zaposlenih ob daljšem bivanju v tujini. Prispeva sredstva pri posameznih raziskovalnih programih, plačuje stroške objav člankov v pomembnih tujih revijah. Letos smo gostili vrhunske strokovnjake skupine OMERACT za ultrazvok slinavk, ki so se v maju 2019 udeležili usklajevalnega sestanka o uporabi ultrazvočne preiskave slinavk pri bolnikih s Sjogrenovim sindromom. Gostili smo ga na KO za revmatologijo, UKC Ljubljana. Vsem kolegom iz tujine je DRR plačal potne stroške in nastanitev v hotelu, tako kot naša zdravnica, doc. dr. Hočevarjeva, ki je vodila sestanek, dobi povrnjene potne stroške in namestitev, ko se udeleži sestanka npr. v Franciji, Nemčiji … Krivi smo!

Dvakrat letno povabimo vse zaposlene na druženje zunaj bolnišnice. Tako smo v vseh teh letih skupaj trenirali veslanje v osmercih na Bledu, se spustili z jeklenico po planiški velikanki, tekmovali in se družili s Petro Majdič, leteli v vetrovniku, tekmovali v gokartu, si ogledali idrijski rudnik in vedno kaj dobrega tudi pojedli. UKC Ljubljana zaposlenih ne nagrajuje, sam pa menim, da so majhne pozornosti in neformalna druženja z vsemi zaposlenimi neprecenljivi. Imamo izjemen kolektiv, nimamo pomanjkanja sester, ne zdravnikov. Imamo pa izjemno prostorsko stisko. Krivi smo!