V kolumni preberite:

Terzo Polo bi moral postati tretja sila v strankarski strukturi Italije. Ampak s politično sredino je problem povsod, od Blairovega novega laburizma do Macronovega gibanja En Marche, nikoli niso tisto, kar razlagajo, da so. In tudi liberalno-reformistični politični projekt Mattea Renzija in Carla Calende je te dni dramatično, groteskno propadel. Oba sta politikanta, ki imata predvsem velik ego.

Njunega načrta niso vodile ne ideje ne vizije, samo politična preračunljivost: nekdanjega premiera in zdajšnjega voditelja mikrostranke Živa Italija, ki morda ne bi dosegla kvoruma, in prvaka liberalne Akcije, ki pred volitvami mogoče ne bi mogla zbrati podpisov za predstavitev samostojne liste. V dneh, ko se je država ukvarjala s šestinosemdesetletnim Silviem Berlusconijem v bolnišnici, ki so mu že tolikokrat doslej napovedovali politično slovo, in se spraševala o Italiji brez njegovega liberalizma, pa se je poslovil liberalni Tretji pol.