Najbolj divji in primarni evropski rečni sistem teče prek Slovenije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Srbije. Gre za delni rečni sistem in biosferno območje Mure, Drave in Donave, kar je prvo zaščiteno območje Unesca, ki obsega pet držav.
Od Šentilja naprej, po zadnji avstrijski hidroelektrarni, reka Mura predstavlja mejo med Avstrijo in Slovenijo in tudi začetek petdržavnega biosfernega območja Mura-Drava-Donava. Konča se z Donavo na območju Vojvodine v bližini Bačke Palanke v Srbiji, vmes pa je še Drava na Hrvaškem in Madžarskem. Mura, Drava in Donava tako sestavljajo evropsko Amazonko.
Skozi stoletja je človek skušal preoblikovati reke po svojih željah, kar je povzročilo številne dolgoročne (negativne) posledice. Po industrijski revoluciji so denimo Murine vijuge preusmerjali v ravne kanale, da marsikje bolj spominja na avtocesto kot na reko, kar zdaj skušajo spremeniti številni strokovnjaki.
Bürjaši na Tinekovem brodu na Muri – Otok ljubezni pri Ižakovcih. Mura je znana po nepredvidljivosti, saj je skozi zgodovino večkrat poplavljala in spreminjala svojo strugo, pri tem pa je odnašala mline, brode, njive in celo hiše. Zaradi potrebe po zaščiti pred nevarnostmi se je razvil poklic bürjašev, ki so obvladali tehnike za utrjevanje brežin in nadzor reke. Uporabljali so posebne strukture, volcline, ki so bile sestavljene iz vej in kamenja in so omogočale stabilizacijo rečne struge z rastlinjem. Kasneje so dodajali tudi betonske bloke, kubike, za dodatno zaščito in nadzor toka reke. FOTO: Matjaž Tančič
Stare rokave poglabljajo in jih spet povezujejo z reko, v Avstriji so denimo odstranili del kamnov, s katerimi so nekoč utrjevali obrežje, zato lahko reka spet naravno spodjeda ali odlaga svoj material. Vse to ima več koristnih vplivov. Kjer ima reka več prostora, se ob višjem vodostaju razliva na območju poplavnih gozdov in ne v naselja. Na poplavnih območjih se voda počasi umika, pronica v podtalnico, ki je najpomembnejši vir pitne vode. Mokrišča imajo številne pozitivne učinke, ob presežku vodo skladiščijo, ob pomanjkanju pa jo sproščajo, tako denimo ublažijo negativne vplive suše in tudi poplav.
Anja Cigan je zaposlena na Zavodu RS za varstvo narave, kjer dela pri projektu za ohranjanje in obnovo rečnih in obrečnih habitatov reke Mure. Sodeluje pri različnih naravovarstvenih akcijah in izobraževalnih dogodkih, ki ozaveščajo o pomenu rek in varstvu narave. V prostem času je aktivna članica DOPPS – BirdLife Slovenija, organizacije za varstvo ptic in njihovega življenjskega okolja. FOTO: Matjaž Tančič
Dolgoročni cilj je ohranjanje edinstvene narave na tem širšem območju in ponovna vzpostavitev naravnih rečnih sistemov, ki ljudem zagotavljajo številne pozitivne učinke, vse od turizma do poplavne varnosti. Prekmurje, denimo, poleg Koroške najbolj pozabljeno območje v Sloveniji, enako velja za okolico Osijeka na Hrvaškem ali za Vojvodino v Srbiji. Zdaj želijo to spremeniti. V sklopu različnih projektov je nastala privlačna kolesarska pot, ki omogoča, da ljudje spoznajo celotno petdržavno biosferno območje Mura-Drava-Donava. Ob kolesarski poti ljudje spoznajo raznolike kraje, čudovito naravo in edinstveno kulturo. Pot je opremljena z zemljevidi, obenem pa lahko vsi obiskovalci na spletni strani preverijo, kje lahko najdejo okusno lokalno hrano in prijetno prenočišče.
Sotočje Mure in Drave blizu mesteca Legrad na Hrvaškem je pomemben hidrološki dogodek. Ker sta to dva glavna pritoka Donave, njuna konvergenca pomembno vpliva na vodne vire in ekološko dinamiko v regiji. FOTO: Matjaž Tančič
Projekt predstavljajo portreti ljudi, ki že več desetletij stremijo k ponovni oživitvi območja, tako z vidika naravne kot kulturne dediščine. Gre za raznoliko skupnost strokovnjakov in ljubiteljev narave, ki vsak na svojem področju skrbijo za lepšo prihodnost Mure, Drave in Donave. A žal zagnanih ljudi vedno primanjkuje.
In čeprav imamo zdaj že obilo znanja in informacij, kako pogubno je spreminjanje rečnih tokov, interes kapitala ne pojenja. Še vedno se namreč pojavljajo številne ideje o poglabljanju Donave za povečanje rečnega prometa ali o tem, da bi iz največje evropske reke črpali vodo za polja v Vojvodini, precej malo pa se še vedno govori tudi o negativnih učinkih vseh hidroelektrarn.
Zeleni Osijek je neprofitna organizacija s sedežem v Kopačkem ritu na Hrvaškem, posvečena varovanju okolja in trajnostnemu razvoju. Njihovo delo se osredotoča na ohranjanje edinstvene biotske raznovrstnosti tega mokrišča, ki je pomemben habitat številnih rastlinskih in živalskih vrst. Z izobraževanjem, raziskovanjem in angažiranjem skupnosti ima Zeleni Osijek osrednjo vlogo pri ozaveščanju in ohranjanju Kopačkega rita. FOTO: Matjaž Tančič
Hrvoje Domazetov, ranger v Kopačkem ritu na Hrvaškem. Ta naravni park v vzhodni Hrvaški ima bogato zgodovino, ki sega v 17. stoletje, ko je bil del posesti Bilje. Njegov pomen zavarovanega območja je v edinstvenem močvirnem ekosistemu, ki podpira raznoliko paleto rastlinskih in živalskih vrst. Kopački rit je ključno gojišče in gnezdišče številnih vrst ptic, med njimi mnogih ogroženih. Hkrati je tudi pomembna vmesna točka za ptice selivke, ki potujejo po koridorjih reke Donave in Drave. FOTO: Matjaž Tančič
Madžarsko sivo govedo (magyar szürke marha) v Letenyu, na kmetiji nacionalnega parka Balaton-felvidék. Čeprav je govedo pogosto povezano s pašo in potencialno degradacijo okolja, je lahko dragoceno orodje za ohranjanje mokrotnih travnikov. Ob pravilnem upravljanju paša pomaga ohranjati vitalnost in biotsko raznovrstnost mokriščnih ekosistemov. FOTO: Matjaž Tančič
Anita Djipanov Marijanović in Miljana Kovač Gladović sta članici ženskega pevskega zbora Kraljice Bodroga, ki promovira tradicijo in kulturo Vojvodine (Srbija). S pesmimi, ki vključujejo verske in okoljske teme, slavijo in izražajo svojo globoko povezanost z edinstvenim ekosistemom območja. FOTO: Melanie Wenger
Nenad Spremo je biolog in ornitolog iz Somborja (Srbija). S proučevanjem ptic se ukvarja že desetletje. Vsako leto obročka od 4000 do 5000 ptic. V zadnjem desetletju je obročkal okoli 20.000 ptic in je rekorder v Srbiji. Na fotografiji trstnica po obročkanju. FOTO: Matjaž Tančič
Kopalci v Bačkem Monoštru na Velikem bačkem kanalu (Srbija). Veliki bački kanal je zgodovinska plovna pot, ki povezuje Donavo in Tiso v Srbiji. Zgrajena je bila konec 18. stoletja in je stoletja imela pomembno vlogo v prometu, kmetijstvu in rekreaciji. FOTO: Matjaž Tančič
Na Donavi pri Apatinu (Srbija) je športni ribolov zelo priljubljen, zato so sladkovodne ribe pogosto na jedilniku. Som, ščuka, krap, smuč. Ribolov nadzorujejo rangerji društva Vojvodina Šume. Septembra je bil vodostaj Donave zelo nizek, zato so se plovni kanali velikih transportnih in turističnih ladij zelo zožili. FOTO: Matjaž Tančič
Spodnji tok Mure se od zgornjega dela bistveno razlikuje po svoji naravnosti. Zaradi manjše regulacije in številnih meandrov je ta del reke bogat z življenjem in zagotavlja dom številnim rastlinam in živalim. Poplavne ravnice ob Muri so pomemben habitat in zagotavljajo plodna tla. Ohranjanje tega edinstvenega ekosistema je ključno za ohranjanje biotske raznovrstnosti in zaščito pred poplavami. Prizor je iz Slovenije. FOTO: Matjaž Tančič
Jata črnih štorkelj in belih čapelj nad poplavnim gozdom pri Apatinu (Srbija). FOTO: Matjaž Tančič
Andrej Roža pripravlja čoln za ribolov. Bački Monoštor, Srbija. FOTO: Matjaž Tančič
Mavrica v Prekmurju. FOTO: Matjaž Tančič
Prevoz koruze v Somborju v Srbiji. FOTO: Matjaž Tančič
András Lelkes, ranger v Letenyu, nacionalnem parku Balaton-felvidék, Madžarska. FOTO: Matjaž Tančič
Spust z raftingom po Muri. Slovenija. FOTO: Matjaž Tančič
Ribič na Muri. Slovenija. FOTO: Matjaž Tančič
***
Fotozgodba je nastala s podporo Journalismfund Europe.
Komentarji