Egiptologija in Slovenci

Ob dvestoti obletnici Champollionovega razvozlanja hieroglifov in stoti obletnici Carterjevega odkritja Tutankamonove grobnice bo med 1. in 2. decembrom v Narodnem muzeju Slovenije potekala prva mednarodna egiptološka konferenca pri nas, ki jo organizirata Filozofska fakulteta v Ljubljani ter Inštitut za študije meništva in kontemplativne znanosti v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije. Posvečena bo predvsem vlogi, ki smo jo v zgodovini imeli Slovenci pri raziskovanju starega Egipta. Nekaj dragocenih zgodb bodo predstavili številni domači in tuji predavatelji s Harvarda, Leuvna, Berlinskega muzeja bizantinske umetnosti, Varšavske univerze, Bruslja ... Prvi dan bo posvečen faraonskemu Egiptu, predavatelji bodo spregovorili o avstro-ogrskih konzulih slovenskega porekla, ki so sredi 19. stoletja delovali v Egiptu in se posvečali zbiranju starin. Ostanki njihovih zbirk so danes jedro egiptoloških zbirk v slovenskih muzejih. Drugi prispevki bodo predstavili delo Slovencev na področju egiptologije v 20. in 21. stoletju.

Gotovo je največji pečat med Slovenci pustil arhitekt Milan Zdravko Kovač s svojim projektom zaščite grobnice TT52, grobnice pisarja Nakhta v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja; na konferenci bo pogovor o njegovih restavratorskih projektih v Tebah in Gizi vodil dr. Jan Ciglenečki. Po koncu faraonskega obdobja, ko je deželo med 4. in 6. stoletjem preplavilo puščavniško gibanje, so se v starih faraonskih grobnicah naselili krščanski asketi in samotarji. Drugi dan konference je tako posvečen krščanskemu Egiptu, med drugimi se bo predstavil dr. Jan Ciglenečki s svojim projektom Ogrožene puščavniške naselbine, pod okriljem Ameriškega raziskovalnega centra v Egiptu, pri katerem je sodeloval tudi fotograf Matjaž Kačičnik, ki je v zadnjih 18 letih v Luksorju fotografiral faraonske grobnice v okviru mednarodnih projektov, kot je Theban Mapping Project, sodeloval je z Ameriškim raziskovalnim centrom v Egiptu, z egiptološko misijo Metropolitanskega muzeja umetnosti v New Yorku in z misijami univerz v Pisi, Helsinkih, Liegeu, Leidnu in Baslu. Podrobneje o pomembnih projektih Slovencev v Egiptu pa v naslednji številki Sobotne priloge.

Stota obletnica odkritja Tutankamonove grobnice

Četrtega novembra 1922 je britanski arheolog in egiptolog Howard Carter po petih letih brezplodnih izkopavanj v Dolini kraljev v Luksorju naletel na kamen, ki se je pokazal za vrh stopnic, vklesanih v skalo. Odkril je vhod v nedotaknjeno grobnico mladega egipčanskega faraona 18. dinastije Tutankamona, v njej pa poleg mumije še vozove, zapestnice iz lazurita, prstane iz nefrita, okrašene oklepe in sandale iz čistega zlata, hodulje, postelje, družabne igre in glasbila ... S prelomnim odkritjem, ki ga je v svet ponesel fotograf Henry Burton, je sprožil nesluteno egiptomanijo po Evropi in v Združenih državah. Ob tej obletnici v novem Velikem egipčanskem muzeju v Kairu, ki naj bi ga odprli še letos (po nekaterih podatkih pa v začetku naslednjega leta), obljubljajo najbolj obsežno razstavo Tutankamonovih artefaktov doslej.

Skrivnost Tutankamonove grobnice

Howard Carter, mladenič brez formalne izobrazbe, s talentom za slikanje in strastjo do Egipta, se je odpravil v Egipt pri sedemnajstih in v faraonskih grobnicah reproduciral stensko umetnost in hieroglife. Nato je delal kot inšpektor za starine in vodja izkopavanj ter se vmes preživljal tako, da je prodajal svoje akvarele turistom v okolici Luksorja. Ko ga je vodja egiptovske službe za starine predstavil angleškemu plemiču lordu Carnarvonu, je ta konjskim dirkam in hitrim avtomobilom pridružil še eno strast: arheologijo – in začelo se je šestnajstletno partnerstvo, pri katerem je angleški grof financiral Carterjeva izkopavanja.

Ko je lordu leta 1922 zmanjkalo denarja in potrpljenja, ga je Carter, ki je vseskozi verjel, da je blizu veliki najdbi, prosil za financiranje še zadnje sezone terenskega dela. Lord Carnarvon je v začetku novembra 1922 prejel Carterjevo sporočilo: »Končno smo v Dolini odkrili čudovito najdbo; veličastno grobnico z nedotaknjenimi pečati.« Carnarvon se je konec novembra vrnil v Egipt in opazoval, kako Carter odpira vrata v grobnico, ki je postala uradno znana kot KV-62; dogajanje ob odprtju grobnice je opisano v eni od številnih Carterjevih knjig. Kot predavatelj o izkopavanjih je leta 1924 obiskal Veliko Britanijo, Francijo, Španijo in Združene države Amerike. Lord Carnarvon ni dolgo užival sadov velikega odkritja, kmalu se je blizu grobnice zastrupil in umrl 5. aprila 1923 v Kairu. Lady Carnarvon je obdržala koncesijo pokojnega moža v Dolini kraljev in Carterju omogočila nadaljevanje dela.

Kljub pomembnosti svoje arheološke najdbe Carter od britanske vlade ni prejel pohvale ne časti; leta 1926 mu je egiptovski kralj Fuad I. podelil častni naziv reda Nila, univerza Yale pa častni naziv doktorja znanosti.